Pred nekaj tedni sta svoje domovanje razširila še z velikim in svetlim dnevnim prostorom ter galerijo nad njim, tako da njuna hiša zdaj obsega okoli 200 kvadratnih metrov površine.

Večinoma iz lesa, slame in ilovice

Hiša je v celoti izdelana iz lesa, slame oziroma sena, ilovice in z nekaj opečnih sten v bivalnem delu. Poleg tega, da je v celoti izdelana iz naravnih materialov, je najpomembnejše to, da večina materiala za gradnjo izhaja iz neposredne bližine hiše oziroma iz bližnjega domačega gozda. Za hišo sta kupila samo strešno kritino, žlebove in obrobe, vložek za kamin, nekaj oken in vrat, ladijski pod, nekaj cevi za vodovod in centralno ogrevanje, mivko, nekaj apna, žebljev, vijakov in podobnih drobnarij ter dimniško tuljavo iz nerjavnega materiala.

dovc3.jpg

Štedilnik je Miro dobil na odpadu, prav tako je velika termopanska stekla za južno fasado dobil od znanca, podobno tudi radiatorje in različne cevi, po katerih se pretaka topla vodo do radiatorjev in talnega gretja v nekaterih delih hiše. Vse drugo je les iz domačega gozda, ilovica ali zemlja iz okolice hiše. Največ pa so k vsemu skupaj pripomogli spretna Mirova roka in seveda njegova iznajdljivost ter velik smisel za estetiko. Tudi lastna žaga je veliko pomagala, saj je Miro les najprej posekal v domačem gozdu, nato pa ga je tudi nažagal na ustrezno debelino in dolžino. Seveda brez pridnih in iznajdljivih rok njegove žene Metke, ki mu priskoči na pomoč pri vsakem delu, pri katerem jo potrebuje, ne bi šlo. Rezultat vsega tega je hiša za 5000 evrov.

Mojster za vse

dovc2.jpg

Če bi morala vse to kupiti in pripeljati v tako odročen kraj, bi bil končni znesek bistveno višji. Če pa bi moral za vsa dela najeti in plačati obrtnike, bi bila cena še višja. Ob večjih in obsežnejših delih sta si pomagala s prijatelji in znanci ter drugimi posamezniki, ki jih je Miro ob delu hkrati tudi učil različnih veščin pri gradnji hiše, ki so jih ali jih bodo lahko s pridom uporabili pri postavitvi lastnega doma. Tako je nastala hiša, za katero sogovornik zagotavlja, da so z gradnjo in zaradi gradnje izpustili v zrak zelo zelo malo ogljikovega dioksida.

dovc1.jpg

To pa je hkrati tudi dokaz, da je lahko gradnja lastnega doma naravi zelo prijazna in da se hiša lahko zgradi tudi brez energetsko zelo potratnih gradbenih materialov, kot so denimo aluminij, PVC, stiropor ipd. Hkrati pa je to dokaz, da za gradnjo lastnega doma ni treba imeti več deset tisoč ali celo več sto tisoč evrov, ampak se lahko z malo spretnosti in veliko lastnega dela ter z uporabo lastnih surovin in materialov izvedbena cena bistveno zniža.

Več kot desetletne izkušnje, predstavljene v priročniku

dovc.jpg

Vse svoje znanje in izkušnje, ki jih je nabiral več kot deset let in v tem času postavil šest podobnih lesenih objektov, je Miro opisal v priročniku z naslovom Gradimo z naravnimi materiali, ki ga je izdal v samozaložbi. V njem je predstavil vrsto naravnih materialov in napotkov o pravem razmerju materialov, ki se uporabljajo pri gradnji hiše, pa tudi vrsto drugih »skrivnosti«, ki so še kako koristne pri gradnji. Nekaj teh bomo predstavili v prihodnjih številkah naše priloge.