Sledi sklenitev kupoprodajne pogodbe pri notarju s ponudnikom, ki je glede prednostnega vrstnega reda prvi, oziroma če prednostnih upravičencev ni, s tistim, ki je dal najboljšo ponudbo. Pri prodaji gozda ima prednostno pravico lastnik sosednjega gozda. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, jo ima drugi najbližji.
Prodaja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom
Predkupno pravico v primeru varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim namenom ima tisti, ki je te gozdove razglasil, torej država ali občina. Po sklenitvi kupoprodajne pogodbe mora kupec pri upravni enoti dati vlogo za odobritev pravnega posla. Poleg splošnega določila, da ima predkupno pravico lastnik sosednjega gozda, ima to pravico država v primeru prodaje gozdov, ki so s strani države razglašeni za varovalne ali gozdove s posebnim namenom. Če je posebni namen določen od občine, ima predkupno pravico le-ta. Če se prodaja gozd v kompleksu, večjem od 30 hektarjev, ima predkupno pravico prav tako država.
Gozdnih parcel, manjših od 5 hektarov, se ne sme deliti
Pomembno pri prometu z gozdom je tudi zakonsko določilo, da se gozdnih parcel, manjših od 5 hektarov ne sme deliti, razen če gre za gradnjo javne infrastrukture. Problematično je predvsem, da sedaj veliko prometa z zemljišči poteka z darilnimi pogodbami.
Aktualne informacije o prodaji gozda in kmetijskih zemljišč najdete tukaj.
