Zanimiva je tudi širina Schiedlove ponudbe. V svojem programu imajo dimnike za vse kurilne naprave in tudi za posebne potrebe, kot na primer za dimnike za odprta ognjišča, ki morajo biti največjih dimenzij.
Keramika
Keramična dimniška cev je po kakovosti nadgradnja šamotne cevi, ki je bila nujna, da se je prilagodila razvoju peči. Keramičnih cevi ne smemo povezovati s šamotnimi, ker gre za dva različna materiala. S klasične ognjeobstojne keramike, kamor spada šamot, so prešli na tehnično keramiko. Razlika v uporabnosti je velika. Šamotna cev je ognjeobstojna tudi pri visokih temperaturah, ni pa vodoneprepustna. Keramična cev pa ima obe lastnosti: je ognjeobstojna pri visokih temperaturah in vodoneprepustna. To je pomembno predvsem zato, ker imamo pri današnjih pečeh v dimnikih veliko »vode« – kondenzate, hkrati pa je tudi verjetnost vžiga dokaj velika, kar pomeni precejšnjo obremenitev zaradi visoke temperature.
Keramična cev znamke Schiedel je nekoliko temnejše barve in ima bolj gladko strukturno površino, zunaj pa ima tudi vtisnjen znak UNI, kar pomeni univerzalen. Ta dimniški sistem se lahko uporablja za vse vrste goriva in kotlov, ki imajo temperaturo dimnih plinov višjo od 60 stopinj Celzija. Šamotna cev je primerna predvsem za trdna goriva, za tekoča pa samo pri pečeh, ki imajo temperaturo dimnih plinov višjo od 140 stopinj Celzija. To je zelo pomemben podatek, saj govori tudi o tem, da ob priključitvi nove kurilne naprave, ki ima morda drugačno temperaturo dimniških plinov, te ne moremo enostavno priključiti na obstoječi dimnik. Prvič, verjetno ne zaradi preseka, in drugič, treba je preveriti strukturo dimniškega vložka. Če je iz šamota, kot smo omenili, mora biti temperatura dimnih plinov višja od 140 stopinj Celzija. V večstanovanjskih in tudi individualnih stavbah je danes nujno imeti sodoben dimnik za plinske peči, ki delujejo neodvisno od zraka v notranjosti. To pomeni, da je treba svež zrak pripeljati do peči skozi dimnik, in ta problem pri omenjenem podjetju rešujejo s sistemom Quadro (koaksialni dimnik).
Elementi dimnika
Dimnik je sestavljen iz treh elementov: notranje dimniške cevi, vmesnega elementa, ki skrbi za toplotno izolacijo ali dilatacijo, in zunanjega nosilnega plašča. Tu so še dodatni elementi, kot so krovne plošče, vratca in drugi. V podjetju Schiedel pravijo, da so dimniki iz nerjavne pločevine samo njihova dodatna ponudba in je keramika po njihovem prepričanju še vedno najboljša rešitev, seveda pri novogradnji. Zaradi praktičnosti pri obnovi pa so na trgu ponudili tudi dimnik iz nerjavne pločevine.
Kondenz
Naj za konec zapišemo še nekaj pojasnil glede kondenza v dimniku. Kondenz v dimniku je novodoben pojav zaradi vgradnje kakovostnih peči, ki imajo velik izkoristek energije. Pri dimniku je pomembno, da ga obvladuje. To se pravi, da se ga prestreže z dimniško cevjo in se ga kontrolirano odvaja na dnu dimnika. Element dimenzioniranja preseka dimnika je bil pomemben v preteklosti, ko šamotne cevi zaradi kondenzacije niso bile popolnoma obstojne. Danes to ni več odločilno. Pri predimenzioniranem sodobnem dimniku je hitrost dimnih plinov počasnejša in se poveča kondenzacija, vendar je v sodobni keramični dimniški cevi kondenz neškodljiv, edina težava pa je to, da priteče v peto dimnika več kondenza, ki ga je treba odvajati.
Alternativne rešitve
Naj pa vam tokrat predstavimo še zanimivo rešitev, ki jo je uporabil naš bralec, in sicer po nasvetu tehničnega strokovnjaka podjetja Schiedel Sandija Plaskana. Bralec je namreč gradil odprto ognjišče v požarno relativno bolj ogroženem objektu. Dimnik pa je želel obesiti na samo ognjišče. Zaradi dilem se je obrnil neposredno na podjetje Schiedel, kjer so mu svetovali kombinacijo. Zunanji plašč dimnika (betonski) je vzel za dimniški vložek s svetlim presekom fi 25 centimetrov. Teža celotnega dimnika s keramičnim vložkom bi znesla okoli 160 kilogramov, po nasvetu Plaskana pa je vstavil v betonski plašč izolacijo in dimniško cev iz nerjavne pločevine. Ker je ta tanjša, je lahko vstavil tuljavo s premerom fi 30 centimetrov in še dodatno izboljšal vlek za ognjišče, težo dimnika pa so tako zmanjšali za okoli 60 kilogramov.
Zagotovo vam bodo vsi strokovnjaki za dimnike v glavnem svetovali keramične cevi, posebno za trda kuriva, pri občasnih uporabnikih pa lahko uspešno svojo nalogo opravlja tudi dimnik iz nerjavne pločevine, le pri čiščenju je treba biti bolj previden ter uporabljati plastične in ne kovinske krtače. Na tak način so zmanjšali težo, požarna varnost pa je ostala praktično enaka kot pri dimniku, ki bi imel vstavljeno keramično tuljavo.
Kakovost dimnikov
Naj vas ob tem vseeno opozorimo na kakovost dimnikov. Pred meseci je požar povzročil ravno pločevinasti dimnik, vendar ne Schiedlov. Nekakovosten dimnik je bil na stikih spojen z neti (Schiedlov se spaja z utori), zaščiten pa je bil le s toplotno izolacijo. Ob kurjenju peči z lesnimi odpadki je prihajalo do visokih temperatur, ki so stopile nete, dimnik se je posedel, in ker ni imel niti betonskega plašča, je plamen potegnilo naravnost v leseno ostrešje. In posledice? Objekt je pogorel do tal.
Kaj vam želimo povedati? Pri gradnji dimnika se vedno posvetujte s strokovnjakom, ne zaupajte različnim obrtnikom drugih poklicev ter stavite na kakovostne in preizkušene rešitve. Pri morebitnih alternativnih rešitvah se obvezno posvetujte neposredno s strokovnjaki proizvajalca kakovostnih dimnikov.
