Pri izolacijah je pomembno tudi, koliko energije se porabi za njihovo proizvodnjo in tudi koliko je pri tem izpustov toplogrednih plinov. Po besedah Roka Poropata iz podjetja Artimex iz Škofljice naj bi vse to optimalno reševali proizvodi iz lesenih vlaken nemškega proizvajalca Steico, ki so v Sloveniji prisotni že dobrih deset let.

Pravite, da je odziv kupcev na ta izolacijski naravni material vse boljši.

»Vsako leto se zaradi ozaveščenosti ljudi o prednostih tovrstnih izolacij povpraševanje precej poveča. Poleg dobrih izolacijskih lastnostih sta zelo pomembna tudi paroprepustnost in dolg fazni zamik prehoda toplote. Izolacija namreč ni namenjena samo zaščiti objektov pred mrazom, ampak tudi pred poletno vročino. Druga temeljna prednost je, koliko vlage lahko sprejme izolacija brez nevarnosti poškodb ali posebnih sprememb funkcije. Lesena vlakna lahko sprejmejo vlago do 20 odstotkov svoje teže, ne da bi spremenila toplotne karakteristike in lastnosti.

V vsaki gradbeni konstrukciji nastane kondenz in bistvo difuzijsko odprte gradnje je, da stene in stropi lahko sprejemajo in oddajajo to vlago ter s tem uravnavajo vlago v prostoru in ustvarjajo ugodno bivalno klimo. Poznamo namreč difuzijsko odprte in zaprte objekte. Difuzijsko odprte stavbe imajo na notranji strani parno oviro, ki ravno prav zavira prehod vlage iz notranjosti prostora v konstrukcijo, zunanji paroprepusten sloj pa poskrbi za to, da vsa vlaga izhlapi iz konstrukcije v okolje. Ker predvsem pozimi vlažnost v stanovanju zelo niha, ta akumulirana vlaga skrbi za uravnavanje vlažnosti zraka v stanovanju. Zato mora biti izolacija taka, da lahko vlago brez škode sprejme in odda. To je velika prednost lesenih izolacij Steico.

Pri difuzijsko zaprtih konstrukcijah, kjer imamo na notranji strani tako imenovano parno zaporo, pa se popolnoma prepreči prehajanje vlage skozi konstrukcijo in s tem onemogoči reguliranje vlage v prostoru. Seveda pa je pomembno tudi to, da s proizvodnjo izolacij ne obremenjujemo okolja.«

Ali lahko izpostaviva izolacijske segmente vaše ponudbe, po katerih je največje povpraševanje?

»Seveda. Gre za dva segmenta, ki pa sta dokaj ločena. Naše podjetje zelo veliko sodeluje praktično z vsemi vodilnimi proizvajalci montažnih lesenih hiš, kot so npr. Lumar IG, Kager Hiša, Rihter, Rima Hiše, Marles in drugi. To je za nas zelo pomembno, saj njihova izbira potrjuje kakovost materialov. Proizvajalci montažnih hiš uporabljajo celotno paleto proizvodov, vse od izolacije nad špirovci in med njimi, talne in stenske izolacijske plošče, vpihana lesena vlakna in fasadne plošče.

Drugo zelo pomembno področje naše prodaje pa so materiali za izvedbo streh mansardnih stanovanj. Za ta namen se uporabljajo izolacijske plošče za nad špirovce (podobno kot Termotop, op. p.) in mehka izolacija med špirovci in pod njimi. Večinoma se stranke odločajo za vpihana lesena vlakna, ki so cenovno zelo sprejemljiva, saj dosegajo primerljivo ceno kot druge klasične izolacije iz steklene ali kamene volne. Tako se izvede popolnoma naraven in zelo učinkovit izolacijski sloj z vsemi prednostmi lesa.«

Pri montažnih hišah je zanimivo to, da so bile še pred nekaj leti difuzijsko zaprte. Ali lahko rečemo, da je vaš material pripomogel k temu, da so danes stene difuzijsko odprte?

Pogojno. Številne montažne hiše, ki se gradijo danes, se izdelane iz naših materialov. Seveda pa je mogoče graditi tudi iz drugih obstoječih materialov. Difuzijsko odprta gradnja je bolj posledica zahteve po višji kakovosti bivanja. Leseni materiali so pripomogli h kakovosti teh sten in dolgoročni obstojnosti. Pred leti so gradili montažne hiše skoraj izključno difuzijsko zaprte, saj je obstajala velika bojazen, da bi se zaradi kondenzacije vlage v izolaciji le-ta začela posedati in s tem nehala opravljati svojo funkcijo. Širša uporaba naravnih lesenih izolacij skupaj z novimi dognanji v gradbeni fiziki je to bojazen v celoti odpravila.

Seveda ne trdimo, da so edino naše izolacije prave. Obstaja vrsta drugih naravnih izolacij iz kokosa, slame, volne, papirja in drugih, ki so tudi zelo dobre. Z gotovostjo pa trdimo, da je les material z vrsto prednosti. Še danes na morju srečamo sto let stare lesene barke, lesene skodle na strehah koč v Alpah so stare po nekaj deset let, stare brunarice in tako naprej. Pomembna sta predvsem pravilna izvedba in vzdrževanje, in z lesom ne bo težav. Pravilna izvedba zagotavlja uravnavanje vlage v konstrukciji. Včasih so imele hiše prezračevana podstrešja, zato ni bilo težav z vlago. Odkar pa se izkoriščajo podstrešja za izdelavo mansardnih stanovanj, sta pravilna zasnova konstrukcije in uporaba pravih materialov zelo pomembni za dolgotrajnost, funkcionalnost in prijaznost konstrukcije oziroma izolacijskega ovoja. Velika prednost materialov Steico je to, da je za vsak namen uporabe izdelan sistem sestave skupaj z detajli vgradnje in z vsemi preračuni gradbene fizike, tako da lahko iz njih postavimo celotno hišo ali pa samo njen del, na primer streho ali fasado.«

S katerimi vprašanji kupcev se najpogosteje srečujete?

»Največkrat imajo kupci pomisleke zaradi insektov. V proizvodnji se uporablja podobne soli in aminosulfate kot v živilski industriji in poljedelstvu, ki odbijajo insekte. Skrbi jih tudi požarna varnost. Materiali imajo požarni razred B1, kar pomeni, da ne gorijo oziroma so samougasljivi. Ob stiku z ognjem se na površini oblikuje zaščitna plast oglja, ki prepreči nadaljnje gorenje.«

 

Glede na to, da govoriva o zaščiti pred mrazom in toploto, me zanima, kakšno je priporočilo glede debeline izolacije.

»Najmanj 25 centimetrov v strehi. S sestavo stropa po naših navodilih dosežemo vrednosti U pod 0,18 W/m²K, kar je prvi pogoj za pridobitev subvencij Eko sklada. Fazni zamiki pa so pri tej debelini že krepko več kot enajst ur, kar pomeni, da se poleti podstrešno stanovanje ne bo pregrevalo. Pri vsem tem je cena investicije takega stropa oziroma strehe konkurenčna s klasičnimi izolacijami. Debelina zunanjih sten je odvisna od različnih dejavnikov: nosilnega zidu in tako naprej...«

Kako bi najlažje razložila fazni zamik?

»To je hitrost prehoda toplote skozi material. Na primer: poleti se temperatura na zunanji strani objekta giblje nekako v sinusni krivulji. Zjutraj, ko začne pripekati sonce, narašča, doseže vrhunec nekje sredi dneva in potem počasi upada. Če bi dala termometer na notranjo stran v stanovanje in opazovala, kdaj se je začela notranja temperatura dvigati, ker je toplota prišla skozi izolacijo, bi ugotovila zamik v času med krivuljo zunanje in notranje temperature. To je fazni zamik.

Če imamo 11 ur faznega zamika, to pomeni, da se bo temperatura v stanovanju začela dvigati šele ob sedmi uri zvečer. Vendar pa se ob zahodu sonca in padcu zunanje temperature toplotni tok obrne.«

Ali lahko lesena vlakna primerjava s stekleno volno? Kako je tam s faznim zamikom?

»Fazni zamik je neposredno povezan z gostoto izolacije in s toplotno kapaciteto. Toplotna kapaciteta pomeni, koliko toplote je treba dovesti enoti (1 kg) materiala, da se bo ta segrel za eno stopinjo. Klasične izolacije iz mineralne ali steklene volne imajo na primer vrednost med 700 in 1100, lesena vlakna pa kar 2100 J/KgK. Istočasno so gostote lesenih izolacij praktično še enkrat večje v vseh segmentih. Vse to prispeva k temu, da je to material, ki se bo kasneje ali pa se sploh ne bo pregrel.«

Kako pa je z zahtevnostjo vgradnje?

»Materiali so izredno enostavni in koži prijazni za vgradnjo. Izolacijske plošče se vgrajujejo nad špirovce in to lahko naredi vsak dober krovec. Izolacije med špirovci so različne. Cenovno najbolj ugodna so vpihana lesena vlakna, za njihovo vgradnjo se potrebuje stroj za vpihovanje, kar pomeni, da jo vgrajuje usposobljen izvajalec. Izolacije v mehkih ploščah so tako enostavne za montažo, da jih lahko vgradite tudi sami. Praktično potrebujete le kuhinjski nož in nekaj spretnosti. Pri zunanji izolaciji sten priporočamo fasaderje. Predvsem pa: če želite imeti poleti hladno hišo, pozimi toplo in vse leto zdravju prijazno, potem se odločite za naravni izolacijski material.«