Novozgrajena soseska stoji na SV robu Komende, na nekdanjem Šmidovem travniku z okolico (cca 35 000 m2). Dolga leta ga je kosil lastnik bližnjega graščinskega posestva. Vsako leto so se na njem zibale travniške rože, v času večjih neurij pa so se po njem, brez večje škode, razlile poplavne vode Pšate. Škoda je nastajala predvsem na vrtovih in v domovih domačinov, ki so si postavili hiše na južnem robu travnika, na poti udarnega poplavnega vala, in seveda dalje nizvodno, v Mostah… Naši predniki so se zavedali moči vode in zato je bil skoraj ves levi breg Pšate, vse do Most, nepozidan. Ampak danes smo mnogo pametnejši. Res?

Prvo ozko grlo razlivnih vod je bilo torej med travnikom in bližnjimi hišami. Ko so se zaradi ugodne konjunkture na trgu nepremičnin lastniki odločili, da te nepozidane parcele prodajo, odziv Občine ni bil ustrezen. Sprejeti Lokacijski načrt za to območje so celo dvakrat dopolnjevali, pa jim ni padlo na pamet, da bi pravzaprav (v okviru novega Prostorskega plana Občine) morali spremeniti Prostorsko urbanistične pogoje za gradnjo na tem poplavnem območju (le parkirišča, igrišča, ali objekti na stebričih,…), še več: s podjetjem v lasti Občine (RRI - Regionalni razvojni investitor, direktor g. Roman Grošelj, obč. svetnik), so celo mešetarili, oz. skušali zaslužiti s preprodajo parcel! Ker ustreznega krovnega planskega dokumenta ni bilo, bi v imenu neprofitnega javnega interesa - razlivna ravnica, lahko ugodno odkupili (dediči družine Šmid so razumni pogajalci) del najbolj spornega območja (cca 7500 m2), lahko bi, kot zadnjo možnost, uporabili predkupno pravico Občine, lahko bi…

Da je naložbenik (Eko Gradvest, d.o.o., direktor g. Marijan Fras) kasneje želel graditi tudi na jugo-zahodnem, poplavnem robu območja, je povsem legitimno. In soglasje Agencije RS za okolje - Sektor srednja Sava, k ustrezni spremembi lokacijskega načrta je bilo pač uglašeno s takrat obstoječimi predpisi, ki so bili po mojem mnenju slabi (»protipoplavni« Uredbi Vlade šele '08 in '10,…) in nepopolni (ni - neobvezne - občinske Ocene poplavne ogroženosti). Mimogrede: sekretar Agencije, mag. Stanislav Zarnik in župan sta dolgoletna politična zaveznika, morda od tod županovo presenečenje nad soglasjem? Skratka: Občina enostavno ni odigrala svoje javne, protipoplavne vloge (država pa tudi ne), kar je kasneje vodilo v anarhijo (nasipavanje posameznikov...). Poglejmo dogodke dveh let.

Po letih '90 in '91, so leta 2007 spet prišle katastrofalne poplave. Bližnjim poplavljencem sem razdelil letake z opisom vzrokov težav in navodili za odpravo, bil je tudi članek v občinskem glasilu. Župan Tomaž Drolec si je zapomnil predvsem zadrževalnike in se spomnil starih načrtov zanje, hitel zatrjevati, da je bilo območje s planskimi akti bivše skupne Občine zazidljivo že vsaj 20 let, začel obtoževati državo… V časniku »Dnevnik« je bil na mojo pobudo objavljen članek »Na Šmidovem travniku je že poplavljalo«, kjer se lepo vidi županovo sklicevanje na soglasja, zagovarjanje pozidave in samega sebe. Pogovarjal sem se z inšpektorjem za varstvo pred naravnimi nesrečami, okoljskim inšpektoratom, Zavodom za varstvo naravne, kulturne dediščine,…, vsi so hitro razumeli problem, a žal skoraj nič niso mogli narediti, ker so jih omejevali predpisi.

Da bi pomirili ljudi in utišali kritike, je Občina financirala škarpe ob vrtovih poplavljenih staroselcev. Višina postavljenih škarp je točno v višini zadnjih izrednih vod, a ker ob neurju večjega nasutja zemljine v nastajajoči soseski še ni bilo, bo ta obramba v primeru naslednje katastrofe brez pravega učinka. Podobno se bo zgodilo bližnji domačiji »pri Mlinarju«, kjer zemeljski okopi ne garantirajo nič. Voda bo drla v središče Komende!

Leta 2008 se je po mojih kritikah podivjane pozidave v občini (izguba urbane in stavbne identitete, niz razvojno-strukturnih problemov, odsotnost demografije, ogrožanje podtalnice, stopnjevana poplavna nevarnost,…) končno zganila tudi civilna pobuda in del politične opozicije. Postavitev regionalne predelovalnice odpadkov v jami nad podtalnico so bili prisiljeni odložiti, razpis referenduma o omejitvi pozidave pa so preprečili z uporabo diskrecijske pravice (končne razsodbe) občinskega sveta. Sledili so tolažilni zbori krajanov z županovo manipulacijo (kar vseh 35 000 m2 za odkup po predkupni pravici…) in orkestriran nastop somišljenikov.

Narasle vode lahko sili iz strug zmanjšana propustnost mostov, korit in neočiščenih razbremenilnikov (to je odgovornost države), a z odzivom že omenjenega svetnika na tem zboru je bil potrjen moj sum, da je Občina namenoma dopustila zazidavo in s tem dokončno zaprtje »ozkega grla« razlivnih vod. Sprovocirani svetnik je namreč menil, da bi bilo škoda, če bi še nepozidano območje med Komendo in Mostami ostalo prazno (!).Tako bodo sedaj Občinski »rešitelji« z mega zadrževalniki v zaledju odpravili ne le prvi, umetno stopnjevan gornje-vodni problem, ampak tudi vse, kar so že (društveni hlevi), oz. še nameravajo zgraditi nižje-vodno (dom za starostnike, osrednji vrtec…). Za vrtec jim država-sofinancer ne da soglasja. Občinsko politiko prav malo gane Direktiva o vodah, sonaravni in trajnostni razvoj, pa temeljni cilj prostorskega planiranja, itd..

Zakaj tako početje? Odgovor je zelo enostaven: pohlep. Denar žene in vzdržuje tako stanje.  Tudi novejše dogajanje in nesoglasje med županom in g. Frasom, je zgolj posledica županove neučakanosti: hoče pločnik, igrišče, hoče infrastrukturo, takoj, zdaj! Grožnja Občine že vseljenim v sosesko novih domov (odklop vode in kanalizacije) je le priročen vzvod za dokazovanje politične moči, to je po pisnem odzivu g. Frasa jasno vsakemu dobronamernemu bralcu in bralki. Občinski politiki radi grozijo. V županovem pisanju je preveč sprenevedanja in netočnosti (trdi, da smo letos imeli katastrofalne poplave), zato ne mislim analizirati njegovega komentarja, le to: število parkirnih mest na stanovanjsko enoto je Občini delalo preglavice že davno, še ko so gradili novo stavbo z zdravstveno ambulanto.

Gradnja se je precej zavlekla, ker investitor ni izpolnjeval niti zakonskega minimuma, 1.5 park. mesta na stanovanje. Kje je bil takrat, še pred nastankom novih naselij, Občinski svet s svojo obvezno razlago (2.5)? Od kdaj in na kakšni osnovi imajo na Občini nov parkirni standard? Že res, da primerno število mest lahko določajo Občine s PUP-i, ampak transparentno, zakonito, ne pa, ko to komu paše. Nasploh so debate v Svetu večkrat na neustrezni intelektualni ravni. Očitno ni enostavno biti župan in ravno zato bi bilo zanj (in občino) bolje, da korektno sodeluje z naložbenikom. In ne grozi občanom in občankam, niti posredno. Ni za to plačan.

Stane Močnik, Komenda