Novo leto in državni praznik dan samostojnosti in enotnosti bodo zaznamovali številni javni ognjemeti. Eno so namreč mali ognjemeti pred domačo hišo, nekaj povsem drugega pa veliki ognjemeti.

Možnarji

Kot v svoji knjigi Praznično leto Slovencev piše Niko Kuret, so glasen trušč uporabljali že poganski narodi, in sicer za odganjanje zlih duhov ob prehodu zime v pomlad in za nekdanje novo leto. Morda ima to preganjanje zlih duhov z množično uporabo pirotehničnih sredstev korenine tudi v današnjih dneh. Verjetno se bo ob tej misli marsikdo nasmehnil, kajti dejstvo je, da ob pokanju in izstreljevanju raket uporabniki pirotehničnih sredstev danes ne razmišljajo o preganjanju duhov, temveč je to zanje običaj, navada oziroma način, kako božični in novoletni čas doživeti drugače, bolj slavnostno.

Ko že govorimo o pokanju, naj omenimo, da so pred prihodom petard in ognjemetov v Slovenijo ob različnih priložnostih, predvsem ob pomembnih krščanskih praznikih, prav tako pokali, in to z možnarji. Tako še vedno streljajo na velikonočno nedeljo in s tem vabijo k slovesni vstajenjski procesiji, ki jo tudi začnejo s streli. Možnarji se oglašajo tudi med samo procesijo. Z njimi pa ne streljajo samo ob krščanskih praznikih; društva možnaristov jih uporabijo tudi za prvi maj.

Veliki ognjemeti

Oglejmo si, kako pripravljajo velike ognjemete. Pri njihovi pripravi se je v zadnjih desetih letih marsikaj spremenilo. Drugačna je predvsem tehnika proženja ognjenih izstrelkov. Pred leti so pirotehniki z minersko vžigalico prižigali vsako bombo posebej. Prva faza sprememb je bilo električno proženje ognjemetov. Gre za to, da električne detonatorje, vezane na izstrelitvene možnarje, vžigajo ročno. Manjše ognjemete še izvajamo z ročnim električnim proženjem, čim pa je ognjemet malo večji, ga prožijo s pomočjo računalnika.

Pri velikih ognjemetih ne streljajo raket, saj pri tem na tla padeta motor in palica rakete, medtem ko pri ognjenih bombah celoten izstrelek zgori v zraku. Bombe izstreljujejo iz posebnih možnarjev (cevi), ki so plastični ali kartonski, kovinskih pa praviloma ne uporabljajo več. V možnar dajo najprej potisno smodniško polnjenje, ki je včasih že združeno z bombo, včasih pa ga je treba posebej pripraviti. Zatem vstavijo še bombo, tako da je vse skupaj videti kot streljanje z malimi topovi oziroma večcevnimi raketometi, ki na srečo izstreljujejo »slepe«, zato pa toliko lepše granate.

Danes niso več tako zanimive velike bombe, ki letijo čim više. Dober ognjemet naredi čim večje število različnih učinkov, ki morajo biti posebej usklajeni. Zelo pomembna je tudi vidnost, zato izstrelitvene ploščadi zadnja leta vse bolj približujejo gledalcem, seveda ob strogem upoštevanju varnostnih razdalj. Premeri bomb so od 15 do 400 milimetrov. Predpisi zahtevajo en meter varnostne razdalje za en milimeter premera bombe, tako da lahko največje kalibre izstreljujejo praktično samo na obali oziroma ob morju.

Domači ognjemeti

Poglejmo še pripravo domačih ognjemetov. Že iz zgoraj povedanega lahko vidimo, kaj nam svetujejo strokovnjaki, če želimo ustvariti čim lepši ognjemet. Ne smemo toliko slediti višini, ampak bodo lepoto v domačem okolju pričarali večcevne baterije, fontane, helikopterji in drugi izdelki. Pa tudi rakete za poživitev posameznih faz. Še najlepše je, če se združi več sosedov ali prijateljev in potem skupaj pripravite ognjemet. Kajti več kot je ognjenih sredstev, lepše je... Ampak poglejmo sedaj še nekaj praktičnih varnostnih napotkov.

Ne bomo modrovali in klepetali o tem, kako bi morali imeti za izstreljevanje raket skoraj izpite in tečaje, pa čelade in varnostne rokavice, ampak bomo pogledali nekaj povsem preprostih in predvsem učinkovitih rešitev za večjo varnost. Za izstreljevanje raket vam priporočamo plastične izstrelitvene cevi, ki jih enostavno zapičite v zemljo ali v trši sneg in potem v cev daste palico rakete. Na tak način lahko dokaj natančno usmerite raketo v določeno smer. Druga težava so različne baterije. Treba jih je čim bolj trdno postaviti, eden izmed receptov pa je tudi ta, da jih prilepimo na desko ali vsaj obložimo z opečnatimi zidaki. Kajti te baterije se lahko prevrnejo in v takem primeru lahko kaj hitro pride do nesreče. In tudi zato je še kako pomembna varnostna razdalja. Od ljudi in od različnih poslopij.

Po navodilih je pri različnih baterijah ta razdalja od 15 do 25 metrov, vendar je to premalo, kajti izstrelki iz baterije, ki se prevrne, lahko zletijo bistveno dlje. Tako strokovnjaki priporočajo tudi za večcevne baterije 50-metrsko varnostno razdaljo. Alkohol in ogenj ne gresta skupaj in enako velja tudi za pirotehniko. Baterije so podobne možnarjem, razlika je le ta, da so manjše in da jih je več združenih skupaj, pirotehnični izdelki pa se izstreljujejo s smodniškim pogonom. Različni proizvajalci imajo različne tipe baterij. Nekatere so široke in se relativno težko prevrnejo, kar nekaj pa je tudi takih, ki so visoke in nestabilne, tako da se ob prvi raketi že lahko zvrnejo in potem letijo izstrelki nekontrolirano v objekte okoli mesta izstreljevanja in tudi v ljudi. Ravno te so še posebno nevarne.

Pred izstrelitvijo temeljito učvrstite baterijo, jo prižgite in se umaknite ter občudujte ognjemet. Še pred tem morate poskrbeti za varnostno razdaljo od objektov in ljudi. Po izstrelitvi je obvezen pregled izstrelitvene škatle. Posvetite z baterijsko svetilko s strani in vedno glejte pod kotom, nikoli z glavo nad cevmi. Če katera izmed raket ni aktivirana, jo zalijte z vodo in pustite. Ostankov baterij ne odvrzite v ogenj ali peč (čeprav se sliši neverjetno, nekateri počnejo tudi to), kajti v kartonskih škatlah je tudi pesek, da o možnosti, da je v škatli še kakšna neizstreljena raketa, niti ne govorimo.

Pripravite se na praznovanje, nikoli, zares nikoli pa ne pozabite na varnost.