Pomislite na prednosti, ki jih prinaša ta revolucionarna inovacija: poškodovanih zgradb ne bi bilo več treba porušiti, ampak bi se s pomočjo mikrobov praktično popravile same. Velja tako za v potresih poškodovane stavbe kot za tiste, ki jih je načel zob časa. To bi pomenilo ogromen prihranek v denarju in delu ter zelo pripomoglo k varovanju okolja, ki ga ne bi več toliko obremenjevali z ogljikovim dioksidom, ki nastaja pri izdelavi cementa.

Beton se hitro poškoduje in poči ter je občutljiv za korozijo. Poškodbe in izguba moči zahtevata nujno in drago sanacijo. Strokovnjaki več raziskovalnih skupin po svetu so ugotovili, da obstaja eleganten in učinkovit način za zapolnitev razpok s pomočjo bakterije bacillus pasteurii, ki proizvaja kalcijev karbonat ter jih z njim spet »zlepi« skupaj. Princip je preprost: bakterija, ki prenaša alkalno okolje betona, potrebuje samo hranila, prostor za delo in malce spodbude.

Z bakterijo na dobri poti do gradbene revolucije

beton1.jpg

Znanstvena ekipa, ki jo vodi Henk Jonkers iz Delftove univerze za tehnologijo na Nizozemskem, je zelo dobro na poti uresničitve te revolucionarne zamisli. Skupina je za začetek v beton zmešala živo bakterijo skupaj s kalcijevim laktatom, organsko sestavino, ki jo mikroorganizmi pretvarjajo v kalcijev karbonat. Le-ta je učinkovito zapolnil razpoke.

Preden bo inovacija zaživela v praksi, je treba razrešiti še vrsto težav. Med prvimi sta, kako vzdrževati mikrobe žive daljši čas ter kako jim zagotoviti dovolj prostora v betonu, da se lahko premikajo. Tudi na tem področju so raziskovalci že našli primerno rešitev: v betonsko mešanico so dodali glino. Ko bodo postopek izpopolnili in »zdravljenje« z bakterijo začeli uporabljati v komercialne namene, bo to pomenilo pravo revolucijo v gradbeništvu.

Po vodi najbolj uporabljan material

beton3.jpg

Recept za pripravo betona je preprost in znan že zelo dolgo. Izdelovali so ga že stari Egipčani, formulo pa so izpopolnili Rimljani. Osnovne sestavine so: okoli 75 odstotkov peska in granulata, 15 odstotkov vode in 10 odstotkov cementa, ki je kemijsko lepilo. Lastnosti peska (oblika in velikost) vplivajo tudi na lastnosti betona, vendar je najpomembnejše zmešati sestavine v pravilnem razmerju. Če jih ne, bo beton slabe kakovosti.

Svetovno povpraševanje po betonu je ogromno, saj je po vodi najbolj uporabljan material na Zemlji. Na gradbišča ga vsako leto odpeljejo več kot 400 milijonov cistern. Vsak moški, ženska in otrok na svetu »uporabijo« na leto štiridesetkrat toliko betona, kot tehtajo. To je seveda povprečje, medtem ko na prebivalce zahodnega sveta pride še več betona, kljub podatku, da največ betona danes izdelajo in porabijo na Kitajskem.