Stolp v Pisi je samo 12 kilometrov oddaljen od sredozemske obale in je pogosto na udaru močnih neviht, poleti pa je pod toskanskim soncem huda pripeka, zato je imela ekipa desetih delavcev težko delo. Osem let in tri mesece so čistili 24.424 od onesnaženega zraka in obiskovalcev umazanih kamnitih blokov, ki sestavljajo 56 metrov visok stolp. Prepoznavni rumenkast kamen prihaja iz kamnoloma San Giuliano.

Škoda zaradi nanašanja morske soli

pisa2.jpg
pisa3.jpg

Zaviti stolpiči so okrašeni z motivi cvetja, srhljivih obrazov in risbami žival. Na nekaterih mestih se je zaradi nagnjenosti stolpa nabirala morska sol, ki sta jo z obale nosila veter in dež, ter povzročila še večjo škodo. Restavratorji so odstranili beton, ki so ga uporabili pri prejšnji sanaciji, odstranili golobje iztrebke, grafite in odtise rok, ki so jih pustili turisti, ko so hoteli obdržati ravnotežje med vzpenjanjem po vegastih stopnicah na vrh stolpa.

Slavni stolp v Pisi so začeli graditi leta 1173, ko je bogata meščanka Donna Berta di Bernardo mestu zapustila 60 novcev, ki naj bi jih porabili za gradnjo zvonika. Ko so zgradili tri nadstropja, se je stolp zaradi nestabilnega terena začel nagibati. Inženirji in arhitekti so nagibanje poskušali zaustaviti, kar jim je samo deloma uspelo. Stolp, ki je na pogreznjeni strani višji (s čimer so ga hoteli uravnotežiti) je ostal nedograjen do leta 1319, ko so dokončali zadnje - sedmo nadstropje.

Varen za naslednjih dvesto let

pisa1.jpg

Od leta 1987 je zgodovinska zgradba pod zaščito Unesca. Leta 1990 so jo zaradi bojazni, da bi se lahko zrušila, zaprli za javnost in začeli obsežna utrjevalna dela tal. Po zatrjevanju inženirjev je stolp v prihodnjih dvesto letih zagotovo varen in se ne bo več nagibal. Zadnja prenova stolpa v Pisi je zahtevala 7 milijonov evrov, obišče pa ga okoli milijon turistov na leto.