Namen kazalnikov je prikazati stopnjo energijske učinkovitosti v slovenskih gospodinjstvih, ki imajo še veliko priložnosti za prihranek energije in denarja. Seveda pa so mnogi ukrepi učinkovite rabe energije povezani z investicijami, ki se v glavnem povrnejo v relativno kratkem času. Za realen vpogled pa je zanimiva tudi ugotovitev, da je v EU razkorak med deklarativnim in dejanskim odnosom do učinkovite rabe energije manjši kot v Sloveniji.

1. Kaj je glavni motivator za učinkovito ravnanje z energijo v gospodinjstvih?

Glavni motivator za učinkovito ravnanje z energijo je za skoraj dve tretjini (65 odstotkov) gospodinjstev prihranek denarja in varovanje okolja v enaki meri. Slaba tretjina (31 odstotkov) se je opredelila za prihranek denarja. Pri električni energiji je glavni motivator zmanjšanje stroškov.

2. Kakšen je odnos do učinkovite rabe energije?

Velika večina (83 odstotkov) gospodinjstev ima pozitiven deklarativni odnos do učinkovite rabe energije, v praksi pa jih učinkovito rabi energijo znatno manj (28 odstotkov). V EU25 je razlika med deklarativnim in dejanskim odnosom do učinkovite rabe energije manjša kot v Sloveniji.

3. Kako energijsko učinkovite so enodružinske in večstanovanjske stavbe?

V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe. 60 odstotkov enodružinskih in 72 odstotkov večstanovanjskih stavb sodi po debelini izolacije fasade med energijsko neučinkovite. Okna z energijsko varčno zasteklitvijo predstavljajo 16 odstotkov vseh oken.

4. Kako uravnavamo temperaturo v stanovanju in prezračujemo?

Povprečna temperatura zraka v stanovanjih je podnevi dobrih 21 stopinj Celzija, kar je rahlo višje od priporočene, ponoči pa je skladno s priporočili nižja za dobri 2 stopinji. Stanovanja se večinoma prezračujejo z odprtjem oken na stežaj, vendar so v kar 30 odstotkih stanovanj, ki zračijo z odpiranjem okna na stežaj, okna odprta več kot 10 minut.

5. Ali smo pri ogrevanju stanovanja in pripravi tople vode učinkoviti?

V Sloveniji prevladujejo v centralnem ogrevanju standardni manj učinkoviti kotli, med viri energije pa kurilno olje in les. V enodružinskih stavbah se za ogrevanje uporabljajo predvsem centralni sistemi ogrevanja, kjer močno prevladujejo standardni kotli na kurilno olje ali les. V večstanovanjskih stavbah prav tako prevladuje delež centralnih, kjer sta glavna vira energije kurilno olje in zemeljski plin; daljinski sistemi predstavljajo tretjino sistemov.

Obnovljivi viri energije se v kotlih za centralno ogrevanje kot glavni vir uporabljajo v 36 odstotkov stavb, v 20 odstotkih stavb so edini vir. Ljudje se redko odločajo za menjavo vira energije. Topla voda se večinoma pripravlja v sistemih za centralno ogrevanje, v veliko primerih pa tudi lokalno z grelniki vode, kar je neučinkovito.

6. Ali smo pri hlajenju stanovanja učinkoviti?

Klimatsko napravo ima 16 odstotkov gospodinjstev. Dobrih 30 odstotkov uporabnikov jo vklopi pri zunanji temperaturi, nižji od 28 stopinj Celzija, 30 odstotkov pa jih vzdržuje notranjo temperaturo do 22 stopinj. Gospodinjstva, ki imajo klimatsko napravo, so se samo v 42 odstotkov strinjala s trditvijo, da je le-ta zelo velik porabnik energije. O novi klimatski napravi razmišlja 6 odstotkov gospodinjstev.

7. Kako trošimo električno energijo?

Gospodinjstva imajo še veliko potenciala za zmanjšanje porabe električne energije. Povprečno gospodinjstvo na leto porabi 4.100 kWh električne energije, največ za hlajenje živil, sledi priprava tople vode. Povprečno stanovanje v enodružinski stavbi porabi za dobrih 1.300 kWh več kot povprečno stanovanje v večstanovanjski stavbi. Energijsko učinkovito gospodinjstvo bi porabilo vsaj 900 kWh električne energije na leto manj.

8. Ali smo učinkoviti pri razsvetljavi?

V slovenskih gospodinjstvih že prevladujejo sijalke nad navadnimi žarnicami. Kljub temu pa bi bili lahko pri razsvetljavi še bolj učinkoviti. Povprečno število sijalk oziroma žarnic na stanovanje je v enodružinskih stavbah 18, v večstanovanjskih pa 13. Med vrstami sijalk prevladujeta kompaktna fluorescentna sijalka (»t.i. varčna«) in navadna žarnica. Kar dobra petina gospodinjstev ugasne luč ob zapuščanju prostora le včasih, en odstotek pa nikoli.

9. Koliko smo učinkoviti pri rabi gospodinjskih aparatov?

Tri četrtine gospodinjstev ravna učinkovito z gospodinjskimi aparati. Štedilnik, hladilnik, pralni ali pralno sušilni stroj in pečico imajo skoraj vsa gospodinjstva. Zamrzovalno napravo ima 65 odstotkov, pomivalni stroj 52 odstotkov in sušilni ali pralno sušilni stroj 28 odstotkov gospodinjstev. Energijsko učinkovito kuhalno ploščo ima 6 odstotkov gospodinjstev, 4 odstotki pa za kuhanje uporabljajo les. Pri hladilnih in zamrzovalnih napravah prevladujejo aparati razreda A, A+ in A++, pri pralnih, sušilnih in pomivalnih strojih, pa so bili odgovori gospodinjstev preveč optimistični glede energijskega razreda, saj deleži močno odstopajo od podatkov o prodanih aparatih.

Pri ravnanju z aparati pa se še kaže potencial znižanja porabe električne energije, saj npr. pokrovke pri kuhanju ne uporablja 17 odstotkov gospodinjstev, električne kuhalne plošče predčasno ne ugaša 38 odstotkov, perilo pri maksimalni temperaturi pere 26 odstotkov, za sušenje perila pa tudi poleti uporablja sušilni stroj14odstotkov gospodinjstev.

10. Koliko smo učinkoviti pri rabi avdiovizualnih aparatov in računalnikov?

Ob računalnikih, med katerimi prevladujejo namizni z LCD-zasloni, in televizorjih, od katerih je še vedno dve tretjini katodnih, presedimo v gospodinjstvih v povprečju skoraj 9 ur na dan. Več kot desetina (13 odstotkov) gospodinjstev računalnikov in televizorjev ne ugaša, ko jih ne potrebuje.

Kjer imajo računalnik, je povprečno število računalnikov na gospodinjstvo 1,7, od tega je 57 odstotkov namiznih računalnikov. Pri namiznih računalnikih jih ima 77 odstotkov LCD-zaslone. Kjer imajo televizijo, znaša povprečno število televizij na gospodinjstvo 1,5, od tega jih je 66 odstotkov katodnih. 5 odstotkov gospodinjstev ima računalnik vklopljen 24 ur na dan.

11. Ali smo učinkoviti pri prevozu?

Avto je najmanj učinkovito prevozno sredstvo, slovenska gospodinjstva pa ga najpogosteje uporabljajo. Šest od sedmih gospodinjstev ima avto, malo manj kot polovica več kot enega. Na leto z njim naredijo 14.000 kilometrov. V povprečju avto porabi slabih 7 litrov goriva na 100 kilometrov. O nakupu novega avtomobila razmišlja 7 odstotkov gospodinjstev. Pripravljenost za nakup električnega avtomobila z dosegom 300 kilometrov je izrazilo 12 odstotkov gospodinjstev, pripravljenosti za vgradnjo avtoplinskega sistema pa praktično ni. Med različnimi vrstami prevoza je avto najpogostejša izbira za vse vrste prevoza.

12. Zakaj Slovenci ne uporabljamo bolj javnega prevoza?

Glavna razloga za neuporabo javnega cestnega prometa sta slaba dostopnost ter nekonkurenčnost osebnim avtomobilom.