Današnja laguna je rezultat velikih človekovih intervencij. Najprej so v 15. in 16. stoletju začeli z melioracijskim delom, s čimer so preprečili spreminjanje lagune v močvirje, a so s tem ustavili naraven razvoj lagune. Črpanje pitne vode iz velikega podvodnega jezera izpod Benetk je v 19. stoletju še pospešilo potapljanje mesta. Skrivnost mesta so nasipi, ki držijo mesto nad gladino vode in 150 kanalov, ki so v bistvu ulice mesta.

kanal.jpg

Benetke so dobile ime po plemenu Veneti, ki so že v davnini prebivali na tem obmučju in se preživljali z ribolovom. Zaradi te svoje usmerjenosti so sčasoma zgradili veliko pomorsko floto in z njo ustvarili imperij. V kasnejših stoletjih so Benetke izgubljale ekonomsko in politično moč, vendar so ostale pomembne zaradi svoje umetniške zapuščine, ki jih je ohranjala na zemljevidu sveta. Palače iz marmorja in kamna, ki so bile zgrajene med letoma 1100 in 1800, še vedno kljubujejo zobu časa.

Vendar pa je ravno geografska lokacija tista, ki Benetke dela tako edinstvene, hkrati največji problem za njene prebivalce. Trgi, sprehajališča, cerkve, hiše in restavracije so večino leta poplavljeni, celotno mesto pa že 1500 let počasi tone. To se dogaja zaradi dvigovanja gladine Jadranskega morja in pogrezanja tal, na katerih stoji mesto.

Zato se znanstveniki, politiki, arhitekti in meščani trudijo rešiti problem poplavljanja v času plime, ki je uničila veliko infrastrukture. V zadnjem stoletju se je gladina dvignila za 23 cm, kar nakazuje na težave tudi v prihodnosti.

popla.jpg

Drama se odvija že od leta 1966, ko se je v veliki poplavi gladina morja dvignila za 1 meter. Od takrat so porabili ogromno denarja za projekte, ki bi rešili to edinstveno mesto. Konzorcij italijanskih arhitektov in inžinerjev Venezia Nova je izdelal projekt pod imenom Mose (spominja na legendo o Mojzesu, ki je razdvojil morje).

Projekt MOSE (Modulo Sperimentale Elettromeccanico = eksperimentalni elektromehanični modul) je projekt za zaščito Benetk pred poplavami. Ta projekt je zaščitni sistem, ki je sestavljen iz vrste premičnih jezov, ki se ob nevarnosti dvignejo in s tem izolirajo Benetke od Jadranskega morja. S projektom se začeli leta 2003 v treh uvalah Lido, Malamocco in Chioggia, ki povezujejo zalive z morjem in preko katerih plima narašča in pada.

mose.jpg

Gradnja naj bi predvidoma trajala osem let in stala 6 miljard evrov. Do konca leta 2011, ko naj bi se gradnja končala, bodo na morsko dno postavili 78 jezov, ki se bodo dvignili ob vsaki napovedi prihoda plime in s tem ohranili gladino v beneških kanalih na normalni višini, s tem pa rešili Benetke pred poplavami.

Da bi zgradili te prepreke, ki so narejene iz betona in železa, so izkopali milijon kubičnih metrov morskega dna in ga nadomestili s cementom. Ves mehanizem je večino časa pod gladino slane morske vode, zato se pričakuje, da bo vzdrževanje težko in drago. Ekološke skupine se bojijo, da bo ta sistem porušil že tako krhek ekosistem zaliva, vendar pa je, kakor kaže, projekt Mose zaenkrat kljub vsem nasprotovanjem najboljši način, kako Benetke rešiti pred potonitvijo.