Britansko podjetje Inflate je bilo ustanovljeno leta 1995 in od takrat razvija napihljivo arhitekturo minimalističnega videza, ki je na prvi pogled videti, kot da je sestavljena iz ledenih kock. Napihljivi kubusi so uporabni predvsem za različne sejemske prireditve, poslovne dogodke, modne revije,  trgovine in podobno. Odlikujejo jih enostavna montaža, prenosljivost in nizka teža.

napihljiva1.jpg

Napihljive strukture so kot nalašč za organizacijo zabav na prostem, saj se lahko, če začne deževati, dogajanje preseli v notranjost. Vendar pa tako organizirana zabava ni poceni. Zanjo je treba v ZDA odšteti od 1000 do 60.000 evrov.

Zgodovina napihljive arhitekture

napihljiva0.jpg

Zgodovina napihljive arhitekture sega v šestdeseta leta minulega stoletja. Naj iz tega časa omenimo vizionarsko in že skoraj pozabljeno ameriško podjetje Jersey Devil, ki je znano po napihljivih strukturah mehurčkastih futurističnih oblik. Tudi podjetje Ant Form so navdihovale nenavadne oblike, ki so v urbanem okolju delovale kot vesoljska plovila iz globokega vesolja.

Trend napihljivih struktur je zbledel tako hitro, kot se je začel. Uporabljali so jih predvsem za začasne odre in umetniške instalacije. V osemdesetih letih je umetnik Michael Rakowitz oblikoval platformo ParaSITE, ki je bila mišljena kot parodija na odvečne količine odpadkov, ki jih nenadzorovano ustvarjamo vsak dan. Leta 2006 pa je profesor arhitekture na SCI-Arc, Alexis Rochas, ustvaril instalacijo, majhen napihljiv in prenosen šotor, ki je lahko bivališče za brezdomce.

Z izpopolnjeno tehnologijo daljša življenjska doba

teahouse1.jpg

Sledili so še drugi prav tako zanimivi in inovativni projekti drugih ustvarjalcev, ki so uporabno napihljivo arhitekturo približali sodobnemu človeku in njegovim potrebam. Med zadnjimi je Čajna hiša oblikovalca Kenga Kume, ki jo je pred nekaj leti zasnoval za Muzej uporabnih umetnosti v Frankfurtu. Struktura ima tehnološko izpopolnjen obod z dvojno steno, ki ohranja zrak v notranjosti in poskrbi za večjo stabilnost, dodane LED-luči pa poskrbijo za nočno razsvetljavo. Kumin dizajn, ki je napolnjen kot tridimenzionalna zračna vzmetnica, nakazuje nove možnosti uporabe zraka kot podporne strukture brez trošenja dodatne energije.

Našteti projekti podčrtujejo začasnost napihljive arhitekture, a hkrati nakazujejo, da bo živela tudi v prihodnjih letih. Pričakujemo lahko, da bo življenjska doba napihljivih struktur z novimi tehnikami uporabe zraka kot strukturalnega medija in izpopolnjeno tehnologijo open daljša, s tem pa bodo postali bolj zanimivi tudi za širšo rabo.