Po nasvetih znanstvenikov naj bi izbirali predvsem takšne kozmetične izdelke in izdelke za vsakodnevno higieno, ki ne vsebujejo parabenov, ftalatov, nanodelcev, natrijevega lauret sulfata (SLES) in natrijevega lauril sulfata (SLS), sintetičnih dišav, tritanolamina (TEA) in dietanolamina (DEA) ter sečnine.

Parabeni

deodorant.jpg

Parabeni so sintetični konzervansi, ki jih najdemo v skoraj vseh kozmetičnih izdelkih, še posebno v tistih, ki vsebujejo večjo količino vode: to so šamponi, balzami, losjoni, geli za tuširanje. Pojavljajo se tudi v deodorantih. Parabeni izdelkom podaljšujejo rok uporabe.

Študije so pokazale, da parabeni poleg tega, da povzročajo alergijske reakcije, oponašajo učinek ženskih hormonov (estrogena), poškodujejo endokrini sistem in so toksični. Pronicajo v najgloblje sloje kože, se absorbirajo v kri in se nabirajo v telesnih tkivih. Če dosežejo visoko koncentracijo,  lahko poškodujejo imunski sistem ter pripomorejo k razvoju različnih bolezni in nepravilnostij. Ta sestavina lahko potuje skozi materino telo in deluje na otroka, ki se lahko rodi s poškodovanim imunskim sistemom.

Alumijeva sol v deodorantih lahko uniči DNA prsnih celic, parabeni, ki so najpogostejši v antiperspirantih in kremah, pa se vpijejo v kožo in spodbujajo nastajanje prizadetih celic. To bi lahko razložilo pogosto nastajanje tumorjev blizu pazduhe, zato se izogibajte deodorantov, ki vsebujejo aluminij.

Ftalati

lakzanohte.jpg

Ftalati so skupina kemikalij, ki ima podobno strukturo kot veliko mehčalcev v plastiki (na primer PVC), vsebujejo pa jih tudi kozmetični izdelki. Ftalati na primer povečujejo obstojnost laka za nohte. Kljub temu, da so v skorajda vseh izdelkih za osebno nego, v deklaraciji niso posebej navedeni. Da so ftalati zdravju škodljivi, so dokazale številne študije, ki navajajo, da lahko povzročijo depresijo ali porodne motnje. Še posebno lahko prizadenejo razvoj genitalij pri mlajših dečkih ter škodujejo spermi odraslih moških.

Nanodelci

Nanodelci so prostemu očesu nevidni. Najdemo jih v številnih izdelkih, od športnih oblačil pa vse do avtomobilskih pnevmatik. Pogosto so tudi v kremah za sončenje in izdelkih proti staranju kože, saj naj bi omogočili boljše prodiranje sestavin v kožo.

Natrijev lauret sulfat (SLES) in natrijev lauril sulfat (SLS)

sampon.jpg

Gre za sestavini, ki poskrbita, da se izdelek, na primer šampon peni. Najdemo ju v šamponih, gelih za tuširanje, milih in sredstvih za čiščenje. Študije na Japonskem so pokazale, da lahko SLS povzroči genske mutacije, vsak mutagen pa poveča tveganje za nastanek raka. SLS in SLES naj bi bili po analizah edini sestavini v milih, ki se absorbirata v krvni sistem.

Sintetične dišave

parfumi.jpg

Sintetične dišave je skupen izraz za več kot dvesto različnih sestavin, ki jih proizvajalci na embalaži običajno niso dolžni navesti. Vendar pa pod nazivom "dišave" največkrat najdemo prav ftalate, razen če je na izdelku navedeno, da dišave ne vsebujejo sintetičnih sestavin.

Tritanolamin (TEA) in dietanolamin (DEA)

Gre za emulgatorja, ki ju najdemo v različnih kremah, deodorantih ter šamponih in uravnavata njihovo Ph-vrednost. Lahko povzročita alergijske reakcije, kot sta izsušena koža in razdraženo lasišče.

Sečnine (Dizolidinyl uree)

Ti antimikrobni konzervansi, ki jih uporabljajo v kozmetiki, lahko povzročijo kožni dermatitis. Najdemo jih v kremah za sončenje, losjonih, šamponih…