Še nikoli nisem iskal poslovnih rešitev z dopisovanjem v medijih in jih tudi v primeru gradnje naselja Moj novi dom v Komendi ne bom. Ker pa je župan v navedenem komentarju zapisal nekaj stavkov, ki lahko zavedejo bralca pri prepoznavanju dejanskega stanja in še nerešenih problemov v naselju Moj novi dom (oziroma zahodnem delu lokacijskega načrta KO 13 Gmajnica), sem dolžan opozoriti na nekatera dejstva, ki županove trditve osvetlijo v drugi luči. Čeprav vsako poslovno sodelovanje spremljajo dogovarjanja, so zame nazadnje obvezujoče sklenjene in z obeh strani podpisane pogodbe. Ve se, da vsaka stran dobi po en izvod. Vse, kar je navedeno v nadaljevanju, lahko podkrepim z ustreznimi dokumenti, ki jih ima tudi občina, če jih niso »založili«. Toliko z namenom izogniti se sprenevedanju: »Nismo vedeli, smo bili zavedeni...«

Pojdimo torej po vrsti. Pri izdelavi lokacijskega načrta KO 13 Gmajnica sem sodeloval kot pooblaščenec družine Šmid (takratnih lastnikov zemlje). Zaradi različnih interesov občine Komenda in takratnih lastnikov smo se veliko dogovarjali in upam si trditi, da sem s konstruktivnim pristopom izdatno pomagal občini pri reševanju zapletov med občino in družino Šmid. Vsi predhodni postopki in dogovarjanja so bili zame zaključeni tisti trenutek, ko je občina sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu območja KO 13 Gmajnica. Ta naj bi bil obvezujoč za vse, zame je. Župan pa se zdaj sklicuje na časovno stisko, neprevidnost in še kaj. Kot bi sami sebe kritizirali.

Še več. Očrniti me želi s tem, da sem jaz kot takratni pooblaščenec odgovoren, da je v grafičnem delu lokacijskega načrta, ki ga je izdelalo podjetje Arhitektura, d.o.o., ostal zapis »primerno število parkirišč« namesto številčnega kriterija 2,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto, kakor post festum zahteva občina. Projektant lokacijskega načrta je bil skupno potrjen. Predstavnik projektivnega biroja je ta lokacijski načrt usklajeval z občino, in ko je bil lokacijski načrt izdelan, je tekel skozi vso potrebno proceduro razgrnitev in občinski svet je tak lokacijski načrt potrdil.

Pri tem je pomembno povedati, da je župan zahteval, da vse postopke pri sprejemanju lokacijskega načrta usklajuje tudi Atelje Arkus, d.o.o., in to usklajevanje ni bilo ravno poceni. Te stroške sem plačal jaz kot pooblaščenec takratnih lastnikov, čeprav je svetovalca izbral župan. Za to obstaja pogodba. Pričakoval sem, da bom tudi sam dobil končni elaborat, a ga nikoli nisem videl, zato tudi nisem nikoli mogel preveriti, kakšni so podatki v njem. Morda to vedo na občini. Verjamem pa, da so vsi arhitekti in svetovalci opravili svoje delo vestno in dobro. Zato ne razumem, kako bi lahko kot pooblaščenec takratnih lastnikov kar koli »namerno podtaknil« v lokacijski načrt, kot trdi župan.

Zanimivo je tudi, kako se župan »pohvali«, da je občinski svet sprejel obvezno razlago, s katero pojasnjuje, da pomeni »primerno število parkirnih mest« vsaj 2,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. Ministrstvo za okolje in prostor (župan pa to pripiše kar meni!) je z nadzorom zakonitosti obvezne razlage že naložilo občini Komenda, da odpravi to obvezno razlago, ker ni v skladu z zakonodajo. Občina se je na to sicer pritožila, a župan zamolči, da je ministrstvo za okolje in prostor zato sprožilo ustavni spor, in očitno bo moralo ustavno sodišče občini Komanda povedati, da smo po ustavi pred zakonom vsi enaki.

Sporno je še nekaj. V pravilniku, ki določa kapaciteto parkirišč na stanovanjsko enoto, je minimalna kapaciteta 1,5 parkirišča na stanovanjsko enoto. Lokacijski načrt zagotavlja 1,8 parkirišča na stanovanjsko enoto in gradbeno dovoljenje na mirujoči promet je bilo izdano na podlagi veljavnega občinskega odloka pred sprejetjem obvezne razlage. Čeprav smo v lokacijskem načrtu predvideli 1,8 parkirišča na enoto, smo v fazi izgradnje zagotovili 2 parkirišči na enoto. Občina pa je svojo obvezno razlago sprejela (2,5 parkirišča na enoto), ko smo bili že sredi gradnje naselja. Zanimivo je, da župan v svojem komentarju priporoča več zelenih površin, hkrati pa sam zahteva več asfaltiranih površin.

Da se občina ne drži sprejetih obvez, dokazuje tudi urbanistična pogodba, s katero smo se dogovorili za soinvestitorstvo pri izgradnji komunalne opreme. Tako naj bi nam občina Komenda omogočila priključke na obstoječo infrastrukturo, ki teče ob naselju, ko zgradimo infrastrukturo v naselju. Mi smo svoj del pogodbe izpolnili v celoti, čeprav je bil znesek za to občutno višji od načrtovanega. Občina priključkov ni zagotovila, kot smo dogovorili v grafični prilogi urbanistične pogodbe. Zato sem moral dodatno sofinancirati izgradnjo trafopostaje, priključke kanalizacije sem moral spremeniti (prilagoditev nam je povzročila dodatne stroške in izgubo časa), optični kabel ni potekal po dogovoru itd.

Občina Komenda je bila vabljena tudi kot stranka v postopku na tehnični pregled, kjer bi lahko podali svoje pripombe in pomisleke k zapisniku, a se tega brez opravičila niso udeležili. Upravna enota je tako v njihovi odsotnosti izvedla tehnični pregled, na podlagi katerega je izdala tudi uporabno dovoljenje za komunalno infrastrukturo. Občina je pozneje (julija letos) z dopisom investitorju in vsem lastnikom stanovanj v naselju zagrozila z ustavitvijo dobave pitne vode in odklopom odvajanja komunalnih odplak. Občina se torej obnaša tako, kot da ne živimo v pravni državi, in zanjo vsa obligatorna pravila preprosto ne veljajo.

Ob omenjeni županovi grožnji se je v naselju oblikovala Civilna iniciativa za revitalizacijo naselja Moj novi dom, ki so jo ustanovili že vseljeni stanovalci. Ti so prišli do mene med drugim tudi s pobudo, da v južnem, še nedokončanem delu naselja ne gradimo večstanovanjskih objektov, temveč enodružinske hiše, s čimer bi urbanistično razbremenili vse naselje. O tem sem že prej razmišljal tudi sam, saj bi tako lahko rešili tudi nepotreben spor z občino glede števila parkirnih mest v tem naselju (čeprav menim, da občina do svojega zahtevka po sprejetem odloku ni upravičena, to moram poudariti). Pobudo sem sprejel in zdaj je na vrsti občina, ki nam s spremembo lokacijskega načrta omogoči, da to tudi uresničimo.

V predvolilnem času je župan od mene zahteval, da izven meja naše gradbene parcele zgradimo pločnik ob naselju. Tak pločnik bom rad sofinanciral, vendar ga sam ne morem zgraditi, ker so ta zemljišča javno dobro in na teh zemljiščih je lahko investitor le tisti, ki upravlja s tem javnim dobrim, v tem primeru torej občina Komenda. Eko Gradvest je lahko le soinvestitor, in še to ne po direktivi župana, temveč po lastni presoji in v dobro Komende in njenih prebivalcev. To sem z ustreznim pristopom tudi pripravljen storiti. Ko sem se prišel o tem dogovarjat k županu, me je na neki način »vrgel« (ne ravno fizično) iz svoje pisarne s svojim znanim vzklikom: »Dokler sem jaz župan ...« Toliko o sprenevedanju in licemerstvu!

Ne nazadnje sem v občini pomagal reševati stanovanjske probleme, ko so rušili hleve ob hipodromu, z veseljem sem pomagal tudi gasilcem, ko so kupovali nov avto, upokojencem sem pomagal z donacijami, enako teniškemu društvu; na infrastrukturo, ki smo jo mi zgradili, so se priključili tudi okoliški krajani, čeprav je občina še ni prevzela. Zato ne vidim razloga, kako sem lahko jaz problematičen v smislu komuniciranja in sodelovanja.

Se pa strinjam, da je Komenda lep kraj, in prepričan sem, da ne bo nikomur žal, če se odloči tu poiskati svoj novi dom.

Marijan Fras, direktor Eko Gradvesta, d.o.o.