Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik društva Andrej Hrausky, je to največja predstavitev arhitekture v Sloveniji tako po obsegu kot po številu predstavljenih avtorjev in projektov, društvo pa jo pripravlja bienalno. Letošnja bo na ogled do 13. marca.

opera.JPG

Kot pove že naslov razstave, gre za inventuro, torej ni selekcije, zato lahko vsak arhitekturni biro oziroma arhitekt predstavi, kar sam želi. Razstava tako daje vpogled v trenutno stanje arhitekture v Sloveniji. Ker pa je postavljena na prestižni lokaciji v Cankarjevem domu, to avtorje projektov samo prisili k samocenzuri, da res izberejo tisto, za kar menijo, da je najboljše, je poudaril. Dela, predstavljena na letošnji razstavi, so po njegovih besedah precej enakovredna in na visokem nivoju.

Predstavitev projektov, ki so sooblikovali Ljubljano

Ker so med člani društva tudi arhitekti, ki so v zadnjem času s svojimi projekti pomembno sooblikovali slovensko prestolnico, so jih povabili, da v sklopu razstave o svojem delu spregovorijo širši javnosti. Predstavitve bodo vsak četrtek ob 18. uri, na njih pa bo mogoče izvedeti marsikaj o Stožicah, ljubljanski Operi, mostu na Špici, ureditvi Ljubljanskega gradu, Mesarskem mostu in še nekaterih drugih projektih, je dejal Hrausky.

most2.jpg

Na razstavi je predstavljen prerez snovanja članov društva v obdobju od 2008 do 2010. Začetki nastajanja predstavljenih del tako po besedah arhitekta Mihe Dešmana segajo v čas pred gospodarsko in finančno krizo, ki se na Slovenskem še posebej odraža na področju gradbeništva. Vendar pa so, kot je dejal Dešman, arhitekti že tedaj čutili, da njihov položaj v odnosih med državo, naročniki in arhitekti ni bil tak, kot bi si želeli. Postali so namreč najšibkejši člen.

Zakonodaja naj projektantom povrne pristojnost

Ker menijo, da arhitektura krize ni povzročila, lahko pa pomaga najti pot iz nje, so sestavili poziv, s katerim se obračajo na državo. Kot so zapisali, bi bilo potrebno, da se na podlagi popravljene resolucije o nacionalnem programu za kulturo, ki vključuje tudi arhitekturo, temu prilagodi zakonodajo. Ta bi morala projektantom povrniti pristojnosi, ki jim kot strokovnjakom na področju arhitekture pripada. Arhitekti namreč trenutno prevzemajo velike odgovornosti, nimajo pa ustrezne zaslombe države, finančnih in drugih zmožnosti, da bi lahko skrbeli za trajnostno ozaveščeno, odgovorno, zgodovinsko utemeljeno arhitekturo s kulturno in estetsko vrednostjo.

most1.jpg

Izključno poslovni model, ki smo mu bili priča v zadnjih letih, namreč daje katastrofalne rezultate v prostoru. Potrebujemo novo kulturo odgovornosti in znanja, ki bo poleg posamičnega poslovnega uveljavila tudi širši javni interes, zanj pa naj bi, v sodelovanju s strokovnjaki, skrbela zlasti politika, so še zapisali v društvu arhitektov.