Izdelovanje klekljanih čipk ima v Sloveniji bogato zgodovino, piše etnolog dr. Janez Bogataj. Prva pisna poročila o klekljanju segajo v konec 17. stoletja, vendar lahko sklepamo tudi o zgodnejših začetkih. V naše kraje, predvsem v Idrijo, se je čipkarsko znanje razširilo iz nemških dežel. Staro rudarsko mesto Idrija, znano po rudniku živega srebra, je bilo in je še danes največje čipkarsko središče.
V desetletjih in stoletjih so roke klekljaric ustvarile vrsto posebnih tehnoloških in oblikovnih rešitev. V Idriji so leta 1876 ustanovili prvo čipkarsko šolo, ki deluje še danes in ima velik pomen za razvijanje čipkarskega znanja, ohranjanje in nadaljnji razvoj te pomembne domače obrti in ustvarjalnosti. Slovenske klekljarice so že pred prvo svetovno vojno prejele priznanja na svetovnih razstavah na Dunaju in v Parizu.
Danes se čipke prodajajo predvsem zaradi turizma, v Idriji se pa vsako poletje odvija Festival idrijske čipke. Za čipkanje se zdaj odloči le še zelo malo žensk; klekljajo predvsem mlajša dekleta, ki hodijo v čipkarsko šolo večinoma zaradi hobija. V zadnjem času je v čipkarstvu v sodelovanju z Naravoslovno-tehniško fakulteto v Ljubljani zavel svež veter v smeri sodobne in avtorske idrijske čipke, ki krasi tudi oblačila, obutev in druge unikatne izdelke.
Unikatna darila z idrijsko čipko najdete tukaj.
