Ustanovitelj inovativnega arhitekturnega podjetja Metaxy si zamišlja »genske arhitekte« kot ustvarjalce zgradb in drugih objektov, ki se lahko zgradijo sami. Premorejo neko vrsto inteligence ter sestavljajo ogromen »samozavedajoč se« ekosistem.

Genske stavbe se bodo prilagajale željam stanovalcev

genetic_architecture.jpg

Genske stavbe prihodnosti se bodo, denimo, oskrbovale same, se same grele in tudi prilagajale, tako da skorajda ne bodo potrebovale pomoči od zunaj. Razvijale se bodo, rasle in se odzivale. Takšne zgradbe bi lahko tudi "prisluhnile" potrebam svojih stanovalcev, tako da bi občutile njihovo razpoloženje ali zdravstveno stanje ter se primerno odzvale.

Chu je o genski arhitekturi spregovoril pred kratkim; posnetek si lahko ogledate tukaj:

Chujeva vizija spominja na zametke organske arhitekture

Sliši se kot znanstvena fantastika, a Chujeva vizija spominja na zametke organske arhitekture, ki jo je poskušal uveljaviti Frank Lloyd Wright v 60. letih, ko so arhitekti vsega sveta raziskovali utopične ideale v luči novih tehnologij. Japonski »metabolisti« so si zamislili velike, prilagodljive in okolju prijazne strukture, ki bi temeljile na procesih organske rasti. V ZDA je Nicolas Negroponte predstavil idejo »odzivne arhitekture«, ki je mehansko in dinamično integrirana v svoje okolje. Obstaja pa še nešteto podobnih konceptov, denimo digitalno vodeno »inteligentno mesto«.

genska_arhitektura.jpg

Vse od prazgodovine je bila arhitektura tesno povezana s svojim okoljem. Toda v obdobju, ko niso arhitekturno dodelane le hiše, nakupovalni centri, poslovne in druge zgradbe, temveč tudi zunanje površine in celo podnebje, je vizija genske arhitekture zanimiva ideja. Ali pa vsaj zanimiva smer razmišljanja o tem, kakšna naj bi bila videti naša prihodnost.