Čeprav si v tem trenutku večina težko predstavlja, kako naj bi povprečen Slovenec do leta 2050 zmanjšal izpuste toplogrednih plinov z osmih na dve toni ogljikovega dioksida na leto, ima vsak izmed nas kar nekaj možnosti, da vsaj nekoliko zniža svoj tako imenovani ogljični odtis in že zdaj prispeva svoj delež pri blaženju podnebnih sprememb.
Kot je znano, je v EU približno 160 milijonov zgradb, ki porabijo skoraj 40 odstotkov vse energije (od tega evropska gospodinjstva porabijo dve tretjini) in v ozračje izpustijo več kot 40 odstotkov emisij ogljikovega dioksida. Zgradbe porabijo več energije kot industrija in transport. V industriji namreč evropske države porabijo nekaj manj kot 28 odstotkov energije, v prometu pa dobrih 31 odstotkov. Več kot polovica (57 odstotkov) vse energije v stanovanjskih stavbah pa se porabi za ogrevanje, dobrih 25 za pripravo tople vode, 11 odstotkov za razsvetljavo in podobno. To torej pomeni, da se za zidovi stanovanjskih hiš in blokov skriva največji varčevalni potencial in prav na tem področju ima vsak lastnik oziroma upravljalec stanovanjskih objektov največ možnosti za manjšo porabo energije in s tem tudi nižje stroške.
150 ali 1500 litrov
Kako velike prihranke pri energiji lahko dosežemo tako pri obnovi obstoječih kot pri gradnji novih stanovanjskih objektov? Hiše, ki so bile zgrajene v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in so v glavnem brez ali z zelo malo toplotne izolacije, porabijo v povprečju med 140 in 200 pa tudi več kilovatnih ur toplote na kvadratni meter na leto (glej tabelo). To pomeni, da za ogrevanje 100 kvadratnih metrov stanovanjskih površin lastniki porabijo med 1400 in 2000 litrov kurilnega olja, najnovejše stanovanjske hiše, grajene v skladu s standardi za pasivne hiše, pa manj kot 15 kilovatnih ur na kvadratni meter oziroma manj kot 150 litrov kurilnega olja za ogrevanje 100 kvadratnih metrov (samo za tako hišo je pri Eko skladu mogoče pridobiti nepovratne spodbude države). To torej pomeni, da so razlike v porabi energije tudi 10- in večkratne. Enako je seveda tudi s stroški za kurjavo.
Medtem ko lastniki starih stanovanjskih stavb z energetsko sanacijo stavb zelo težko dosežejo standard pasivne hiše (ali pa so stroški za to previsoki), z dobro toplotno izolacijo fasade, podstrešja in kleti ter z zamenjavo dotrajanih oken z energetsko varčnimi ter zamenjavo ogrevalnega sistema brez težav dosežejo standard zelo varčnega objekta (do 50 kWh/m2), kar pomeni, da za 100 kvadratnih metrov ogrevanih površin porabijo okoli 500 litrov kurilnega olja. To pa je še vedno vsaj 3- do 4-krat manj kot zdaj.
Pri gradnji novih hiš pa pasivne hiše z manjšo porabo kot 150 litrov kurilnega olja na 100 kvadratnih metrov ogrevanih površin niso več nikakršna izjema in tudi cene takih hiš v povprečju niso več kot 10 odstotkov višje od cen klasičnih hiš. Zato bi moral vsak potencialni investitor pred končno odločitvijo temeljito razmisliti, kakšno hišo graditi, saj bodo morale biti po letu 2020 vse nove zgradbe tako in tako zgrajene v standardu nizkoenergijskih ali celo plus energijskih hiš.
Lastnike in upravljalce starih hiš bodo vse večji stroški in napovedi o novih davkih na CO2 najbrž prisilili, da bodo začeli resno razmišljati, kako čim bolj zmanjšati stroške za ogrevanje. Po drugi strani pa bo tudi država v prihodnje (morda še bolj kot zdaj) s pomočjo nepovratnih finančnih virov spodbujala obnovo stanovanjskih hiš in večstanovanjskih objektov.
Letos 12 milijonov evrov
Eko sklad ima v okviru spodbujevalnega mehanizma leta 2011 za nepovratne finančne spodbude občanom na voljo 12 milijonov evrov za različne naložbe in ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v eno- ali dvostanovanjskih stavbah oziroma posameznih stanovanjih.
Lastniki ali najemniki stanovanjskih stavb tako lahko v letošnjem letu na Eko skladu zaprosijo za finančne spodbude države za naslednje naložbe:
− vgradnja solarnega ogrevalnega sistema,
− vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso,
− vgradnja toplotne črpalke,
− prva vgradnja centralnega ogrevanja pri obnovi stavbe in priključitvi na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,
− vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe,
− toplotna izolacija fasade pri obnovi stavbe,
− toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi stavbe,
− vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka,
− gradnja ali nakup nizkoenergijske in pasivne stanovanjske stavbe,
− nakup stanovanjske enote v tri- ali večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.
Priložnosti za varčevanje
Pri obnovi ali gradnji novih stanovanjskih objektov torej lahko najbolj znižamo porabo in seveda tudi izdatke za energijo. Poleg tega imamo v lastnem gospodinjstvu še veliko drugih možnosti za bolj učinkovito rabo energije, vode in manjše onesnaževanje okolja nasploh.
Poglejmo nekaj primerov:
Temperatura v stanovanju: Vsaka dodatna stopinja temperature v prostoru nad 20 stopinj Celzija pomeni do 6 odstotkov večjo porabo energije, torej posledično tudi višji strošek.
Zatesnjenost oken in vrat: Stara okna in vrata večinoma slabše tesnijo. Če nimate namena zamenjati starih, vendar še ne dotrajanih oken in vrat, poskrbite vsaj za njihovo zatesnitev: nalepite tesnilne trakove na notranje pripire in zatesnite notranja krila pri klasičnih (škatlastih) oknih z ločenimi krili.
Učinkovito prezračevanje prostora: Prezračujemo tako, da za 5 minut odpremo okno v vsakem prostoru največ trikrat na dan. Čim nižja je temperatura zraka, manj časa naj traja prezračevanje, saj sicer po nepotrebnem ohlajamo prostor.
Zastrta ogrevala: Ne dopustimo, da zavese zastirajo ogrevala; sežejo naj le do nivoja ogreval, saj bo le tako vzpostavljena učinkovita izmenjava toplega in hladnega zraka. Zastiranje ogrevalnih teles lahko poveča porabo energije tudi za do 10 odstotkov.
Regulacijski ventili: Če želimo doseči toplotno ugodje sedeče osebe, upoštevajmo priporočila: v poletnem času naj bo temperatura v prostoru med 23 in 25 stopinj Celzija, v zimskem času pa med 20 in 22 stopinj. Posvetujte se s strokovnjaki, ki vam bodo pomagali ustrezno nastaviti termostatske ventile v vsakem prostoru.
Luči in stikala: Ne bomo vam svetovali branja v temi. Nič pa ne bo narobe, če ugasnete luč v prostoru, kjer ni nikogar, če uporabljate varčne žarnice, če ne puščate aparatov v stanju pripravljenosti, če potegnete polnilnik telefona iz vtičnice, kadar ga ne uporabljate.Stovatna žarnica, ki gori pol dneva vse leto, porabi toliko energije, kot se je sprosti pri zgorevanju 200 kilogramov premoga. Ko žarnica gori eno leto, gre v zrak 500 kilogramov škodljivih plinov.
Če 100-vatna žarnica vsak dan gori eno uro, porabi 36,5 kWh energije na leto. V Evropi je 75 milijonov najstnikov. Če vsi izklopijo luč za eno uro na dan, je 2738 milijonov kWh prihranjene energije.
Gospodinjski aparati: Tudi gospodinjski aparati in drugi električni aparati, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih, so bolj ali manj energetsko potratni. Seveda je pri gospodinjskih aparatih in drugih porabnikih elektrike pomembno to, da se pri nakupu novih aparatov odločimo za energetsko varčne aparate, ki porabijo tudi 50 odstotkov manj energije ali pa so še bolj varčni. Enako velja tudi pri vodi in podobno. Zato pri nakupih izbirajmo aparate, ki imajo energijsko nalepko z oznako A ali A plus.
Sicer pa si na kratko oglejmo seznam nekaterih gospodinjskih aparatov in njihovo letno porabo, in hitro bomo ugotovili, pri katerih lahko največ privarčujemo v času njihove uporabe.
Termoakumulacijske peči − 7000 kWh/leto
Električni grelnik (za pripravo tople vode) − 1080 kWh/leto
Hladilnik in zamrzovalnik − 960 kWh/leto
Električni štedilnik − 600 kWh/leto
Pomivalni stroj − 410 kWh/leto
Pralni stroj − 300 kWh/leto
Luči − 310 kWh/leto
Televizor − 210 kWh/leto
Sušilni stroj − 150 kWh/leto
Zabavna elektronika − 160 kWh/leto
V stalni pripravljenosti
Kot primer vzemimo televizor, ki je dve uri na dan vključen, dvaindvajset ur pa izključen, a v stanju pripravljenosti (majhna lučka gori), in porabi dvakrat več energije kot tisti, ki je prav tako dve uri vključen, preostalih dvaindvajset pa popolnoma izklopljen. Ko boste svoje delo za računalnikom končali, ga izključite, pri tem pa ne pozabite tudi na modem in tiskalnik. Tako boste prihranili energijo. Vsi imamo radi ohranjevalnik zaslona, vendar s tem škodujemo naravi.
Pri varčnem programu pranja se porabi 40 odstotkov manj energije. Z likalniki na paro likamo hitreje in bolje, zato nam prihranijo čas in energijo. Nikoli preveč ne napolnimo sušilnega stroja, saj se poraba energije tako zelo poveča.
Plačevanje z e-računi: E-račun je nov način poslovanja prek sodobnih bančnih poti ter omogoča prihranek energije, časa in denarja. Telekom in Mobitel sta kot prvi družbi v Sloveniji uvedli tako storitev. Račun v elektronski obliki naročniki prejmejo v svoj predal elektronske banke, kjer ga brez dodatnih aktivnosti poravnajo – preprosto, brez dodatnega tipkanja, prepisovanja številk in referenc. Pri vsem tem je zelo pomemben tudi ekološki vidik, saj bodo s postopnim opuščanjem tiskanih računov prihranili papir.
Avto, kolo, hoja: Kadar je mogoče, moramo dati prednost hoji pred vožnjo z avtomobilom. Vožnja s kolesom je tudi okolju prijaznejša, saj z uporabo kolesa prihranimo 2,3 kilograma ogljikovega dioksida na vsak liter bencina, ki ga sicer porabimo za vožnjo. Če ob tem upoštevamo še rekreacijo in ugodne učinke na naše telo, je večja uporaba kolesa več kot upravičena.
Včasih pa moramo vendarle uporabiti avtomobil. Takrat se izogibajmo kratkim vožnjam in vozimo racionalno, brez hitrega pospeševanja. Tudi prtljažnik na strehi poveča porabo goriva. Enako velja za čezmerno natovorjen avtomobil, neustrezne pnevmatike, pretirano uporabo klimatske naprave…
Nakupi: Vedno se odločajmo za izdelke, ki nimajo veliko embalaže in ki jih je mogoče reciklirati. Po nakupih vzemimo s seboj vrečko za večkratno uporabo ali voziček. Pri nakupu sadja in zelenjave izbirajmo živila od lokalnih proizvajalcev in sezonska živila.
Prijazen odnos do okolja: Preklopite na zeleno elektriko in na leto prihranite približno 520 kilogramov CO2 na gospodinjstvo. Uporabljajte pralni stroj samo, ko je poln, in prihranite okoli 45 kilogramov CO2 na leto. Namesto uporabe sušilnega stroja oblačila sušite naravno in prihranite okoli 280 kilogramov CO2 na leto. Namestite nizkopretočno ročico za tuširanje in prihranite približno 230 kilogramov CO2 na osebo na leto. Zaprite vodo med umivanjem zob in privarčujte približno 3 kilograme CO2 na leto. Zaprite ali popravite pipe, iz katerih kaplja, in privarčujte približno 20 kilogramov CO2 na leto. Ob zamenjavi starega avtomobila za novega izberite avto, ki v zrak izpusti čim manj CO2.
