Toplotna izolacija na topli strani zunanje stene ni pravilna izbira namestitve toplotne izolacije klasično grajene stavbe. Za to rešitev se odločimo v zares izjemnih primerih. Največkrat zato, ker spomeniško varstvo ne dovoli spreminjanja pročelja, zaradi premajhnih razdalj med sosednjima stavbama (fizično ni mogoče izvesti toplotnoizolacijske fasade), občasne uporabe stavbe in občasnega ogrevanja, pa tudi zaradi neenotnosti uporabnikov pri odločitvi za izvedbo toplotnoizolacijske fasade v večstanovanjski stavbi.

Nepravilno

Poglejmo sedaj praktični primer nepravilne izvedbe in potem še pravilne ter rezultate, ki jih dobimo. Najprej neprimerna izvedba tankoslojne toplotne izolacijske fasade na topli strani stene. Od znotraj: akrilni glajeni omet 1,5 mm, lepilna malta, NOVOLIT STIROPOR EPS F (fasadni) 14 cm, zid iz naravnega kamna 40 cm, podaljšana apnena malta 2 cm in na koncu fini omet 1 mm. Toplotna prehodnost take konstrukcije je: U= 0,236 W/m²K, gostota difuzijskega toka vodne pare, ki vstopa v konstrukcijo, je 0,134 g/m². Gostota difuzijskega toka vodne pare, ki izstopa iz konstrukcije, je 0,040 g/m², količina kondenzirane vodne pare v zidu je 0,095 g/m², količina kondenzata v obdobju vlaženja pa 136,162 g/m². Vsebnost vlage v materialu je 0,017 odstotka, dovoljena pa je 0,000 odstotka, kar pomeni, da ta konstrukcija ne ustreza veljavnemu predpisu za difuzijo vodne pare.

izolacija3.jpg

Pravilno

Pri izvedbi toplotne izolacije na topli strani stavbe je treba zagotoviti pravilno difuzijo vodne pare skozi zunanjo steno. To dosežemo s pravilno sestavo plasti kot recimo (od znotraj): mavčno-kartonske plošče do 15 mm, aluminijska folija 0,15 mm, NOVOLIT STIROPOR EPS 70 (SGP-15) 12 cm, zid iz naravnega kamna 40 cm, podaljšana apnena malta 2 cm in silikatni glajeni omet 2 mm.

Toplotna prehodnost take konstrukcije je: U= 0,267 W/m² K, gostota difuzijskega toka vodne pare, ki vstopa v konstrukcijo, je 0,007 g/m² , gostota difuzijskega toka vodne pare, ki izstopa iz konstrukcije, je 0,007 g/m², kondenzirane vodne pare pa v konstrukciji ni. Če namesto aluminijske folije (parna zapora) damo parno oviro (TYVEK VCL 0,15 mm), dobimo naslednjo situacijo, ki spet ne ustreza predpisom.

Toplotna prehodnost konstrukcije je enaka: U= 0,267 W/m² K, gostota difuzijskega toka vodne pare, ki vstopa v konstrukcijo: 0,108 g/ m², gostota difuzijskega toka vodne pare, ki izstopa iz konstrukcije: 0,046 g/m² , količina kondenzirane vodne pare: 0,062 g/ m², količina kondenzata v obdobju vlaženja: 89,6 g/ m², vsebnost vlage v materialu pa je 0,01 odstotka, dovoljena: 0,000 odstotka. Konstrukcija tako ne ustreza veljavnemu predpisu za difuzijo vodne pare.

Praktično to pomeni, da je v takem primeru nujna uporaba parne zapore, zaradi tega pa je treba povečati zračenje. Pomembna je tudi izbira toplotne izolacije. EPS (stiropor) glede obstojnosti ni občutljiv za vlago, če pa je pod stalnim vplivom vlage, se mu toplotna izolativnost zmanjša le za 2,5–3 odstotke. S tem pa še niso zagotovljeni vsi pogoji, ki vplivajo na zahtevo po zadovoljivi kakovosti toplotne izolacije in bivanja. Treba je poskrbeti še za preprečitev toplotnih mostov, ki nastajajo na okenskih špaletah, na stropu v stiku z zunanjo steno in na tleh v stiku z zunanjo steno.

izolacija4.jpg

Strop

Na stropu tako toplotno izolacijo izvedemo v pasu širine vsaj 50 cm (širina izolacijske plošče EPS), na enak način, kot smo izolirali steno. Pogoj je, da je prostor nad nami ogrevan. Če je nad nami neogrevan prostor (ali neogrevano podstrešje), je treba zagotoviti izračunano debelino toplotne izolacije (20−25 cm) na plošči. Ravno tako morajo biti toplotno izolirana tla. Ne glede na to, ali so tla na terenu ali je pod nami ogrevan ali neogrevan prostor, je potrebna debelina toplotne izolacije v estrihih najmanj 10 cm (EPS 100).

Podobno kot je pomembna pravilna sestava konstrukcije zunanje stene, toplotno izolirane z notranje (ogrevane) strani, je pomembna tudi sestava konstrukcije ogrevanega podstrešja, le da je tam zahteva po debelejši toplotni izolaciji, ker največje toplotne izgube nastajajo vertikalno. Vendar o sestavi strehe kdaj drugič.

Strokovno svetovanje: Ivan Jozelj, inž. gradb., tehnično komercialni predstavnik, Novolit, d.o.o., http://www.novolit.si/slo