Ustrezno osušenost objekta mora zagotoviti investitor − naročnik del. Polagalec ima pravico in dolžnost izmeriti vlago ter (po dogovoru) svetovati ali sodelovati pri izsuševanju ali izvedbi drugih ukrepov, ki zmanjšujejo vpliv vlage na lesene talne obloge (parketov, laminatov). Polagalec ima po dogovoru z glavnim izvajalcem pravico po lastni presoji odložiti ali prekiniti dela, če oceni, da so pogoji za delo neustrezni, vendar mora o tem predhodno obvestiti investitorja − naročnika del.

Kot ustrezna vlažnost se šteje vlažnost glede na vrsto podlage, in sicer:
• cementni estrih do 2,0 odstotka, cementni estrih s talnim gretjem do 1,8 odstotka,
• anhidritni estrih do 0,5 odstotka, anhidritni estrih s talnim gretjem do 0,3 odstotka,
• lesena podlaga 9 +/− 2 odstotka,
• iverne in podobne plošče 9 +/− 4 odstotke ali 8 +/− 2 odstotka.

parket1.jpg

Vzrokov za nastanek in obstoj prekomerne vlage je več – imamo več tipov vlage (povzeto po Štern 2008):
• odvečna vlaga: vlaga v estrihu (podlagi), stenah oziroma gradbenih konstrukcijah, ki niso dovolj osušene;
• vlaga iz podložnega sloja: pojavlja se predvsem v estrihih (podlagah) in gradbenih konstrukcijah, ki so v pritličju ali neposrednem stiku s terenom in niso zaščitene z ustrezno parno zaporo;
• vdor vlage iz zunanjosti: nastane zaradi izlivov, poškodb cevi in podobno ter zaradi projektnih ali gradbenih napak pri terasah, nadstreških ali zunanjih stenah;
• vlaga, nastala zaradi kondenzacije: je najbolj vsestranski in hkrati najmanj poznan pojav, ki nastane zaradi več hkrati delujočih vzrokov (toplotni mostovi, pomanjkljivo izolirani instalacijski vodi in podobno).

Deformacije lesenih talnih oblog zaradi vlage

Deformacije na lesenih talnih oblogah se pojavijo predvsem zaradi prekomerne ali prenizke vlažnosti vgrajenega lesa, zaradi prekomerne ali prenizke relativne zračne vlažnosti ali prekomerne vlažnosti v podlagi.

Les je higroskopen material, kar pomeni, da z vlažnostjo okolice vzpostavlja ustrezno vlažnostno ravnovesje. V bolj vlažnem okolju se les navzame določene količine vlage, v bolj suhem to vlago izloči. Vendar to samo po sebi še ne bi bilo tako problematično, če voda, ko
se vpije v les, hkrati ne bi povzročala tudi dimenzijskih sprememb. Krčenje in nabrekanje lesa sta odvisni od sprejemanja in oddajanja vode.

Pri sušenju lesa voda izhlapeva, zmanjšujejo se tudi njegove dimenzije oziroma prostornina, pravimo, da se les krči. Kadar pa les vodo vpija, se povečuje njegova gostota, prav tako se povečujejo njegove dimenzije in prostornina, les tedaj nabreka. Obe lastnosti sta pri lesu nezaželeni lastnosti, saj se poleg krčenja pogosto pojavi tudi deformacija, to sta krivljenje in pokanje lesa.

Lastnosti drevesnih vrst so odvisne predvsem od anatomske zgradbe lesa in njegove prepustnosti, ki določa hitrost sušenja oziroma navlaževanja.

parket2.jpg

Preprečitev deformacij

Glede na higroskopično lastnost lesa – sposobnost vpijanja in oddajanja vlage – je torej za umiritev in nespreminjajočo vrednost volumna lesenega poda treba poskrbeti predvsem za ustrezno relativno zračno vlažnost v prostoru. Ključnega pomena je zagotovitev konstantne vlažnosti, torej ne nihajoče vrednosti v večjih razponih. Manjša nihanja (+/− 5 odstotkov) še ne povzročajo trajnih deformacij, večja in dolgotrajnejša nihanja pa so vsekakor že povzročitelji le-teh.

Za zagotovitev konstantne klime je dejansko treba namestiti vlažilne in osuševalne naprave, ki med celotno uporabo lesenih talnih oblog, tudi ob vplivih spremenljive zunanje relativne zračne vlažnosti, poskrbijo za primerno in predvsem konstantno klimo. Primerna, idealna klima v številkah pomeni 20 stopinj Celzija +/− 2 stopinji ter od 50- do 60-odstotno relativno zračno vlažnost. Pri tem se bo obdržala primerna vlažnost v parketu, to je od 8 do 10 odstotkov.

Jani Curl, Alpod, d.o.o.