Gozdarstvo kot dejavnost je v pravnem pogledu vpeto v zelo veliko različnih predpisov. Zakonodaja se pogosto spreminja, zato je najbolj praktično, da podrobnejše informacije o veljavnih predpisih poiščemo na svetovnem spletu, za osnovne informacije pa je dovolj spremljanje strokovnih prispevkov v medijih.
Izvedbeni načrti so brezplačni
Pri teh načrtih, največkrat so to gozdnogojitveni, gre za konkretno, s pravnim varstvom določeno sodelovanje lastnika in krajevno pristojnega gozdarja (revirnega gozdarja). V načrtu so potrebni opisni podatki in karte o konkretnem gozdu. Opredeljena so ciljna stanja gozdnih sestojev in potrebni negovalni in varstveni ukrepi, načini in pogoji sečnje, spravila ter gradnje vlak za spravilo lesa. V posameznih primerih se lahko opredeli tudi paša v gozdu. Določene so tudi smernice za ekološke in socialne funkcije gozdov in območja, kjer izbira dreves za posek ni obvezna.
Tak načrt je resnično koristen pripomoček za lastnike, ki imajo vsaj nekaj hektarov gozda v enem kosu. Načrt je brezplačen. Za lastnike, ki želijo imeti zbir vseh informacij o vsej posesti, ne glede, kje je, lahko Zavod za gozdarstvo dodatno izdela tak načrt iz več gozdnogojitvenih načrtov, seveda proti plačilu neposrednih stroškov.
Osnovna skrb za gozdno posest
Lastnik skrbi za vidnost meja svoje posesti. Pri tem je treba spoštovati tradicionalna pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če označb mej ni mogoče najti, se lastnik posvetuje z mejaši, če tudi to ni uspešno, je za vzpostavitev meje pristojna geodetska služba oziroma sodišče.
K osnovni skrbi spada tudi občasno pregledovanje gozda. Ugotovitve v zvezi s spremembo zdravstvenega stanja, zlasti zaradi polomljenega drevja in napada bolezni in škodljivcev, je treba sporočiti revirnemu gozdarju.
Če zasledite krajo lesa, je primerno obvestiti policijo in tudi revirnega gozdarja, če je šlo za krajo drevja, ki ni bilo označeno za posek.
Okoljska zakonodaja za odpadke v gozdu bremeni lastnika, če povzročitelj ni znan, zato je primerno, da o na novo odloženih odpadkih tudi lastnik gozda obvesti gozdarsko inšpekcijo in občino.
Gozdne ceste ne smejo biti zaprte za promet
Gozdne ceste lahko poleg lastnikov uporabljajo na lastno odgovornost tudi drugi. Pristojnost za trajno zaporo imajo Zavod za gozdarstvo, lastniki in lokalna skupnost skupaj. Zgolj v času sečnje in spravila lesa lahko zaradi varnosti pri delu izvajalec gozdnih del gozdno cesto začasno zapre s prometno signalizacijo. Če sta sečnja in spravilo vezana na javno cesto, se moramo zavedati velike omejitve, saj brez dovoljenja upravljavca take ceste ni možno delati ničesar.
Za čezmerno uporabo gozdnih cest, ki ni povezana z gospodarjenjem z gozdom, temveč gre za pridobitno dejavnost, je treba pridobiti dovoljenje občine, ki določi tudi višino odškodnine.
Omejitve, povezane z gozdom
V gozdovih je prepovedano kurjenje. Izjemoma je dovoljeno le pod stalnim nadzorom na urejenih kuriščih in v primeru zatiranja podlubnikov, kadar ni razglašena požarna ogroženost.
Glede lova in čebelarjenja so stvari v predpisih urejene na novo. Pri prvem je kljub temu še vedno zelo zaznaven problem primernega upoštevanja lastnika gozda. V gozdu so prepovedani paša, ograditev gozda, pogozdovanje negozdnih zemljišč in uporaba kemičnih sredstev, razen v primerih, ki jih določa zakonodaja in so dorečeni v gozdnogojitvenem načrtu.
Hoja po gozdovih in rekreativno nabiralništvo
Prost dostop in gibanje, torej hoja po gozdovih, ki jo lastnik mora dopustiti drugim, je vezana tudi na rekreativno nabiralništvo, kjer predpisi dovoljujejo največ dva kilograma na osebo na dan. Ker je nadzor za zdaj skromen, je to bolj stvar odnosa posameznika do narave in lastnine.
