Osnove načrtovanja

Toplotne izgube in posledično potrebe po energiji za zagotavljanje primernih bivalnih pogojev so seveda primarno odvisne od lokacije stavbe. Tudi znotraj Slovenije se lahko klimatski podatki bistveno razlikujejo. Na Primorskem je mogoče izbrati kraje z bistveno toplejšim podnebjem, kar se izraža v temperaturnem primanjkljaju na primer samo 2400 Kdan, v notranjosti s celinskim ali celo podalpskim podnebjem pa je precej krajev s temperaturnim primanjkljajem 4000 Kdan. Pomembna je tudi mikrolokacija in orientacija stavbe. V posameznem kraju z istimi vremenskimi podatki je lokacija stavbe lahko močno osončena, lahko pa hiša ne vidi sonca tudi vso celotno ogrevalno sezono. Zasnova stavbe mora upoštevati prastara načela naših prednikov o izkoriščanju energije sonca – odprtost stavbe na jug proti soncu in čimbolj zaprto na sever. Razporeditev prostorov v stavbi naj sledi strokovnim načelom in potrebam stanovalcev – bivalni prostori na jug, servisni prostori na sever … Elementi ovoja stavbe morajo zagotavljati primerno toplotno zaščito, odpravljeni naj bi bili vsi toplotni mostovi, stavbno pohištvo pa izberemo v skladu z zadnjimi dosežki na področju zasteklitev, tesnjenja in izdelave okenskih okvirjev in kril.

Energijska bilanca energijsko učinkovite stavbe z izdelki iz porobetona YTONG

V energijski bilanci stavbe poleg toplotnih izgub (transmisija, prezračevanje) nastopata še vsaj dva pomembna parametra – energijski dobitki zaradi sončnega obsevanja in energijski dobitki notranjih virov toplote. Šele na podlagi upoštevanja vseh energijskih tokov dobimo tisto pravo računsko vrednost za potrebno energijo (toploto) za ogrevanje stanovanjske hiše, na podlagi katere jo nato lahko razvrstimo v energijski razred.

Toplotne izgube – toplotna prehodnost

Prvi korak k zmanjšanju toplotnih izgub je izdelava ovoja stavbe s čim manjšimi toplotnimi izgubami. Lastnost elementa ovoja stavbe, ki pove, koliko toplotne energije se pretaka skozenj, se imenuje toplotna prehodnost (oznaka: λ; enota: W/m2K). Primerno toplotno prehodnost posameznih elementov je mogoče doseči na različne načine:
– z velikimi debelinami običajnih gradbenih materialov,
– z uporabo slabo izolativne nosilne konstrukcije in dodatne toplotne izolacije,
– z uporabo materialov, ki sicer ne sodijo med toplotne izolacije, a imajo pri zmerni debelini še vedno lastnosti, ki ustrezajo vsem kriterijem o toplotni zaščiti. Material, ki ustreza vsem tem kriterijem, je porobeton YTONG.

Vloga porobetona YTONG

Račun je zelo enostaven. Toplotne izgube, ki se izražajo kot potreba po toplotni energiji, je treba nadomestiti s »svežo« toplotno energijo, pridobljeno največkrat iz fosilnih goriv. Manj toplotnih izgub pomeni manj »sveže« energije, ki jo moramo zagotoviti za ohranjanje želene notranje temperature zraka v prostorih. Prvi in najpomembnejši korak k hiši prihodnosti, ki za delovanje stavbe ne bo potrebovala fosilnih goriv v kakršnikoli obliki (niti elektrike iz termoelektrarn), je zmanjšanje toplotnih izgub z uporabo izdelkov iz porobetona YTONG. Ko dosežemo, da nastale toplotne izgube nadomestijo energija sonca in notranji toplotni viri, lahko govorimo o doseženem cilju – hiši prihodnosti, hiši, ki za bivanje ne bo več potrebovala »klasičnega« ogrevanja na fosilna goriva, lesno biomaso …

Izdelki iz porobetona YTONG imajo zelo nizko toplotno prevodnost (λYTONG = 0,12 W/mK), ki sicer po uveljavljenih kriterijih ne sodi v razred toplotnih izolacij (λ < 0,05 W/mK). Nekoliko višjo toplotno prevodnost je mogoče brez težav nadomestiti z večjo debelino materiala, še posebej, če upoštevamo, da lahko porobeton YTONG uporabimo tudi kot konstrukcijski nosilni material. S tem dobimo zunanje zidove, ki so izdelani v enem samem sloju z enim samim materialom – porobetonom YTONG. Primerjava toplotnih prehodnosti pri različnih debelinah za porobeton YTONG, les iglavcev in beton jasno pokaže na prednosti porobetona YTONG pred drugimi konstrukcijskimi gradbenimi materiali.

Energijsko učinkovita gradnja mora imeti enostavne oblike in čim boljši oblikovni faktor (f0 – razmerje med ploščino ovoja in ogrevanim volumnom stavbe). Preprečeni morajo biti toplotni mostovi, kar pomeni čim manj »izrastkov« v obliki balkonov, stebričkov ali konzol, ki prekinejo toplotno izolacijo. Taka stavba ima kompaktno obliko in zato le osnovne gradbene elemente – talno konstrukcijo (tla na terenu), zunanje stene, stavbno pohištvo ter strop proti podstrešju/streho.

Porobeton YTONG za zunanje zidove

Velike dimenzije, majhna teža, dodelani sistemi gradnje in malo pripravljalnih del omogočajo enostavno in hitro gradnjo pri zelo visoki kakovosti. Posebne oblike izdelkov YTONG ter enostavna obdelava omogočajo izdelavo tudi nestandardnih oblik. Predvsem pa je mogoče z zidnimi bloki YTONG ZB in termobloki YTONG TB izdelati nosilne zunanje zidove v enem sloju, ki ustrezajo tudi najstrožjim kriterijem toplotne zaščite.

Kot je razvidno iz razpredelnice 1, dosega kriterije novega pravilnika o toplotni zaščiti že monoliten porobetonski zid, zidan s termoblokom YTONG TB40. Pri zidnih blokih YTONG TB je za doseganje minimalnih zahtev potrebna dodatna toplotna izolacija. Z dodatnimi 16 cm toplotne izolacije je mogoče doseči tudi zahteve za energijsko učinkovito – »nizkoenergijsko« in tako imenovano »pasivno« hišo.

Velika prednost izdelkov za zunanje zidove iz porobetona YTONG je v tem, da so debeline zunanjih sten bistveno manjše, poleg tega pa za doseganje najstrožjih kriterijev zadošča že 16 cm toplotnoizolacijske fasadne obloge – to pa je še vedno debelina, ko se toplotna izolacija na podlago samo lepi in dodatno sidranje ni potrebno. Vsako sidro pomeni dodatne stroške, kar pa je s stališča toplotne zaščite najpomembnejše, vsako sidro, ki prebode toplotno izolacijo, pomeni tudi toplotni most!

Porobeton YTONG za strehe in stropove

Stropne plošče YTONG SP, izdelane v debelinah od 15 do 24 cm in dimenzijah, ki ustrezajo predvidenim obremenitvam, je mogoče uporabiti pri stropovih proti podstrešju, ravnih in poševnih strehah. Za razliko od klasičnih armiranobetonskih plošč in rebričastih plošč z opečnimi polnili ponujajo stropne plošče YTONG SP bistveno boljšo osnovo za toplotno zaščito stavbe. Že sama plošča YTONG SP v debelini 24 cm ima toplotno prehodnost 0,49 W/m2K, kar sicer še ne zadošča minimalnim kriterijem, a že samo dodatnih 10 cm toplotne izolacije (λ = 0,035 W/mK) je dovolj za doseganje toplotne prehodnosti 0,20 W/m2K. Z 20 cm dodatne toplotne izolacije pa se toplotna prehodnost spusti celo na 0,13 W/m2K.

Porobeton za odpravo toplotnih mostov

Porobeton s svojimi lastnostmi tudi učinkovito preprečuje nastanek konstrukcijskih toplotnih mostov. Vertikalne armiranobetonske vezi je mogoče vgraditi s pomočjo protipotresnih zidnih blokov YTONG PZB. Za horizontalne potresne vezi je mogoče uporabiti lepljene U-elemente YTONG UE in lepljene L-elemente YTONG LE, namesto armiranobetonskih preklad pa je mogoče uporabiti nosilne preklade YTONG NP. Z uporabo balkonskih plošč YTONG SP pa je mogoče izdelati tudi balkone brez toplotnih mostov.

Zaključek

Čeprav porobeton YTONG po definiciji sicer ne sodi v razred toplotnoizolacijskih materialov, pa vseeno združuje najpomembnejše lastnosti gradbenih materialov – nosilnost in toplotno izolativnost. Hitra, enostavna in kakovostna gradnja, ki zagotavlja primerno toplotno zaščito tudi za energijsko zahtevnejše objekte, so osnovne prednosti izdelkov iz porobetona pri izdelavi energijsko učinkovitih in »pasivnih« hiš.