To pomeni, da se tega dela lotijo električarji ali lastniki dvižnih ploščadi. Drevesa režejo povsem brez občutka in na pamet. Požagajo najvišje veje in stvar je zanje opravljena. Kaj se potem z drevesom zgodi, jih ne zanima več.
Arboristika
Ob hišah pogosto vidimo velika drevesa, katerih veje segajo skoraj do oken ali ustvarjajo prave strehe nad cestami, se lomijo in grozijo sprehajalcem. Taka drevesa se lahko zaradi številnih poškodb posušijo in propadejo. Z negovanjem dreves v urbanih okoljih se ukvarja gozdarska veda arboristika. Arbor pomeni drevo, arboristika pa negovanje praviloma večjih dreves v urbanem okolju. Bistvo arboristike je logično naravno in urbano negovanje dreves, od saniranja poškodb do oblikovanja drevesnih krošenj v različnih parkih, kjer ni logična samo »gozdarska nega«, če uporabim lepši izraz za posek, temveč tudi negovanje vsake krošnje, veje in debla posebej. To počnemo z odstranjevanjem poškodovanih delov in drugimi posegi, tudi z zdravljenjem. Poškodbe in bolezni dreves so različne; lahko je poškodovano ali obolelo celo drevo, posamezne veje ali samo korenine.
Pred vsakim posegom v drevo je treba najprej ugotoviti, v kakšnem stanju je. Za pravilno obrezovanje mora izvajalec poznati osnove drevesne biologije in cilje, ki jih želi z obrezovanjem doseči. Ob vsakem posegu se mora zavedati, da s tem povzroča drevesu nove rane. Obrezovanje dreves v urbanem okolju se ne sme nikoli zgledovati po obrezovanju sadnih dreves. Nekateri pri obžaganju visokih dreves preprosto odrežejo vrh drevesa, kar imenujemo obglavljenje. Tak rez je izjemno radikalen, tako da drevo včasih začne celo propadati, pogosto pa začnejo iz odrezanega vrha poganjati nove veje, drevo pa nenadoma dobi obliko metle.
Postopni posegi
Tehnike pravilnega obrezovanja so različne. Pri tem priporočamo dobrega strokovnjaka arboristike in res dobrega izvajalca, ne pa vsakogar, ki ima motorno žago in dvigalo. Vsi posegi v starejša drevesa morajo biti postopni in večletni, tako da ne doživijo prevelikega šoka in se lahko sama regenerirajo. Najbolj primeren čas za obžaganje je pozimi, saj ima izvajalec najboljši pregled nad vejami, zlasti pri listavcih, ki so največkrat predmet arboristike.
Čas obrezovanja lahko izberemo tudi glede na to, kako se drevo odzove na poškodbo. Najhitreje se to zgodi poleti. Najmanj primeren čas za obžagovanje je spomladi in jeseni, ko drevo aktivira drevesne snovi oziroma jih skladišči. Nekatera sadna drevesa (marelico, slivo in češnjo) je najbolje obrezovati po cvetenju, drevesne vrste, ki iz rezov začnejo izločati sok (javor, breza in oreh), pa takrat, ko so krošnje polne listja ali takoj, ko ga odvržejo, saj v tem primeru drevo ne izloča veliko soka. Predvsem pa moramo vedeti, da arboristika ni samo žaganje vej po dolgem in počez, temveč gre za negovanje dreves v pravem pomenu besede.
