Dokaz, da lahko tudi javne stavbe brez večjih težav dosegajo standarde za nizkoenergijske hiše, je komunalno in stanovanjsko podjetje Kostak iz Krškega, kjer za ogrevanje njihove nove poslovne stavbe v povprečju porabijo 33 kWh energije na kvadratni meter, medtem ko je v nekdanji poslovni stavbi specifična poraba energije znašala 151 kWh na kvadratni meter. Željko Horvat, vodja tehnično-razvojnega sektorja, pravi, da so pri obnovi in dograditvi objekta najprej predvideli klasično zasnovo ogrevalnega sistema, vendar je njihov predsednik uprave želel, da bi z gradnjo sodobno zasnovane stavbe naredili »preboj« tudi na področju učinkovite rabe energije. To jih je spodbudilo k iskanju novih rešitev in usposobljenih strokovnjakov, ki bi tak projekt strojnih instalacij lahko tudi dejansko izdelali.

Po temeljitem premisleku so skupaj s projektantom ugotovili, da bi bila glede na naravne danosti najbolj primerna uporaba geotermalne energije s pomočjo zemeljske sonde in toplotne črpalke. Ko so po skrbnem razmisleku s projektantom ugotovili, da je projekt izvedljiv, so izdelali nov projekt strojnih instalacij za ogrevanje in hlajenje, v okviru katerega so morali rešiti tudi vprašanje zadostne akumulacije toplote oziroma hladu v stavbi, medtem ko prvotne arhitekturne zasnove niso spreminjali.

Na osnovi literature so se odločili, da bi kot akumulator toplote lahko s pridom izkoristili armiranobetonske plošče. V vsaki etaži so v betonsko ploščo vgradili okoli 1800 metrov posebnih plastičnih cevi, po katerih se v zimskem času pretaka topla, v poletnem času pa hladna voda. Žal pred tremi leti, ko so tak sistem snovali, niti v naši državi niti v tujini niso našli objekta, kjer bi lahko preverili delovanje takega sistema, vendar so vodilni v Kostaku zaupali izbranemu projektantu in tako so po njegovih načrtih projekt tudi izvedli. Glede na to, da ima stavba v celoti stekleno fasado, so morali poskrbeti tudi za dobro toplotno izolacijo parapetov.

Naložba se bo povrnila v sedmih letih

To so v bistvu tri inovativne rešitve, s katerimi so se prijavili na razpis medobčinske gospodarske zbornice za Posavje in zanje prejeli tudi posebno priznanje. Podobno priznanje so prejeli tudi od GZS.

Preden so pridobili vsa potrebna dovoljenja za začetek gradnje, so morali lastnike (večinski, 43-odstotni lastnik je občina Krško) prepričati, da so odobrili naložbo v ogrevanje in hlajenje, ki je bila po izračunih za okoli 30 odstotkov dražja kot v primeru vgradnje klasičnega ogrevalnega sistema. Rešitev so našli v najetju nekoliko bolj ugodnega okoljskega posojila pri Eko skladu in tako prepričali tudi lastnike, da so prižgali zeleno luč za gradnjo. In tako so se lotili gradnje sodobne poslovne stavbe, v sezoni 2006/2007 pa so že imeli na voljo tudi prve rezultate, s katerimi so lahko ugotavljali, kakšne so razlike med izračuni na papirju in kako kažejo realne številke.

Kot pravi sogovornik, so rezultati meritev celo nekoliko boljši, kot so bili predvideni v projektu. Za poslovno stavbo s 1300 kvadratnimi metri bruto površine so izračunali, da znašajo letne potrebe po energiji za ogrevanje 105.076 kWh, izmerjene vrednosti v sezoni 2006/2007 pa so pokazale, da so za ogrevanje porabili 34.820 kWh energije, 92.630 kWh pa so je pridobili iz zemlje s pomočjo toplotne črpalke. To pomeni, da so pri ogrevanju prihranili kar 77.450 kWh energije.

Poraba energije za ogrevanje in hlajenje

Ogrevanje:
• specifična poraba energije v stari poslovni stavbi: 151,0 kWh/m²
• specifična poraba novega objekta brez URE in OVE: 82,1 kWh/m²
• dejanska specifična poraba energije, izmerjena v letu 2007: 33,0 kWh/m²

Hlajenje:
• specifična poraba energije v starem objektu: niso imeli hlajenja
• specifična poraba energije novega objekta brez URE in OVE: 21,9 kWh/m²
• dejanska specifična poraba energije, izmerjena v letu 2007: 1,48 kWh/m²

Pri hlajenju so z uporabo geosonde prihranili 12.128 kWh energije. Skupen prihranek je tako v sezoni 2006/2007 znašal 89.584 kWh. Ob takih prihrankih energije naj bi se naložba v varčno rabo energije povrnila v sedmih letih. Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da jim akumulirana toplotna energija v betonskih ploščah zagotavlja dovolj toplote za ogrevanje pozimi, v poletnih mesecih pa s pretakanjem hladne vode zagotavljajo prijetno hlajenje stavbe. Da bi preprečili pretirano segrevanje skozi steklene površine, so na okna namestili senčila, s katerimi uravnavajo temperaturo prostorov. Seveda pa pri projektiranju niso pozabili na izjemno nizke zimske oziroma visoke temperature v poletnem času. Za pokrivanje zimskih »konic«, ko temperatura pade pod minus 10 ali minus 15 stopinj Celzija, imajo vgrajen tudi kondenzacijski kotel, ki se vključi ob zares nizkih temperaturah. V poletni vročini, ko temperatura doseže 35 in več stopinj Celzija, pa jim pri hlajenju dodatno pomaga toplotna črpalka.

Nova tržna niša za investitorja

Energetski in okoljski učinki, ki jih v Kostaku dosegajo z novo poslovno stavbo, so spodbudni, zato po besedah Željka Horvata razmišljajo, da bodo na podoben način zgradili še dva objekta. Poleg tega pa so prav na področju nizkoenergijskih zgradb našli novo tržno nišo, saj želijo potencialnim investitorjem skupaj s projektanti in drugimi izvajalci ponuditi gradnjo oziroma celovito izvedbo nizkoenergijskih in podobnih objektov. V sklopu različnih dejavnosti, ki jih opravljajo v Kostaku, imajo namreč tudi gradbeno podjetje, kjer bodo lahko s pridom izkoristili pridobljene izkušnje.

Čeprav si potencialni investitorji in tudi drugi kar pogosto ogledujejo njihovo poslovno stavbo, tudi po ugotovitvah našega sogovornika v naši državi ni prav veliko takih, ki bi se lotili gradnje poslovnih objektov v nizkoenergijskem standardu, saj tudi izkušenj ni veliko. Imamo pa v Sloveniji kar nekaj dobrih projektantov in tudi izvajalcev, ki v celoti obvladajo to področje. Nenazadnje je k temu nekaj pripomogel tudi projekt, ki ga predstavljamo v tej prilogi, saj je arhitektka prav na tem primeru zagovarjala svoj magisterij, na strojni fakulteti pa je bila izdelana diplomska naloga. Seveda si v Kostaku prizadevajo, da bi tudi v domači občini spodbudili odgovorne, da pri gradnji ali obnovi javnih objektov izkoristijo znanje in izkušnje ter seveda vse prednosti, ki se ponujajo z gradnjo nizkoenergijskih stavb.

Kot je namreč znano, bosta prvega julija letos začela veljati pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in o rabi obnovljivih virov energije, s katerima bomo v naši državi tudi v praksi uveljavili evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2002. V skladu z novima pravilnikoma bodo stavbe po novem v povprečju porabile od 60 do 70 kWh energije na kvadratni meter na leto, kar je bistveno manj kot zdaj. Oba pravilnika namreč predpisujeta precej bolj stroga merila glede toplotne izolacije kot tudi ogrevalnih in hladilnih sistemov v stavbah, poleg tega pa bodo morali lastniki v prihodnje poskrbeti tudi za vključitev obnovljivih virov energije tako pri gradnji novih kot tudi pri temeljiti sanaciji obstoječih stavb. Tako bodo morali zagotoviti vsaj 25 odstotkov potrebne energije za ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov.

Tako velevajo pravila, ki bodo začela veljati čez nekaj mesecev, zato je skrajni čas, da investitorji, ki gradijo ali se na to pripravljajo, poskušajo kar najbolj upoštevati nova pravila igre. Pri Kostaku so zahteve omenjenih pravilnikov celo presegli in si s tem zagotovili bistveno cenejšo prihodnost.