Bolj ekstremnim vremenskim pojavom, med katere spada tudi dolgotrajnejše ali obilnejše deževje, zaradi katerega lahko že po nekaj dneh reke in potoki prestopijo bregove in začnejo poplavljati, se povsem prilagoditi pravzaprav ni mogoče. S takih območij se je treba preprosto umakniti; predvsem pa na njih ne graditi novih objektov. Tam, kjer se je povsem umakniti nemogoče, obstaja možnost, da se na poplave vsaj deloma pripravimo oziroma se ne pretvarjamo, da ta možnost ne obstaja. Če pa načrtujemo novogradnjo, velja upoštevati nasvet strokovnjakov, ki pravijo, naj se še pred začetkom gradnje na občini pozanimamo, katera območja so poplavno najbolj ogrožena. Za hidrološko dokumentacijo namreč skrbijo občine, ki imajo opozorilne poplavne karte običajno vrisane tudi v svoji prostorski dokumentaciji. Na tistih območjih, ki so poplavno ogrožena, ne gradimo.

Poplavno so ogrožena vsa območja ob rekah in večjih potokih

poplave1.jpg

Kot pravi Lidija Globevnik z Inštituta za vode Republike Slovenije, imamo sistem obveščanja in organiziranja prebivalstva, ki živi na poplavnih območjih. Ta deluje prek sistema civilne zaščite, zanj pa je odgovorno ministrstvo za obrambo. Tudi ob poplavah lansko leto je sistem deloval, napovedi so bile jasne in razumljive. »Nepripravljenost ljudi je običajno bolj posledica tega, da mislimo, da se prav nam ne more pripetiti nič nepredvidljivega in da naravo obvladujemo,« pravi Globevnikova. Zato bi gospodarsko škodo in škodo na objektih po njenem mnenju lahko seveda zmanjšali. Kako? Tako, da bi razmišljali korak vnaprej in ne bi ponavljali napak iz preteklosti. To po njenem pomeni, da na poplavnih območjih ne bi smeli imeti objektov in izvajati dejavnosti večjega pomena. »Če jih že imamo, jih moramo pred visoko vodo zaščititi z različnimi gradbenimi prijemi in napravami na samem objektu,« pravi. Konkretna izvedba tega je odvisna od primera do primera.

Ob dolgotrajnejših in obilnejših padavinah so pri nas poplavno ogrožena vsa območja ob rekah in potokih, torej doline in ravnice. »Izjema so ravnice savskih teras na Gorenjskem, ki ležijo mnogo višje od Save,« pojasnjuje sogovornica. Sicer pa so poplavam najbolj izpostavljene ravnice ob Muri in Ledavi v Prekmurju, Ljubljansko barje, Celjska kotlina in spodnjesavski bazen s Krko, Temenico, Mirno in Sotlo. »Poplavno ogrožena so tudi vsa kraška polja, na Primorskem in Goriškem območje ob rekah Rižani, Dragonji, Badaševici, Vipavi, poleg tega pa še območja ob Dravinji in Polskavi na Štajerskem,« našteva Globevnikova. Dodaja, da karte poplavne ogroženosti obstajajo, izdelujejo pa tudi nove hidrološke študije, ki so del dokumentacije občinskih prostorskih načrtov, zato jih imajo občine, ki tudi skrbijo za njihovo pripravo.

Opozorilna karta poplav

poplave3.jpg

Najhitrejši dostop do opozorilne karte poplav v širšem slovenskem merilu je mogoč prek spletnega portala ARSO pod razdelkom Atlas okolja (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso). Če pa se hočemo pozanimati glede poplavne varnosti konkretne parcele, se moramo obrniti na pristojno občino, kjer ima po besedah Globevnikove vsak državljan na prošnjo vpogled v občinski prostorski načrt.

Na vprašanje, kakšni so primeri dobre prakse prostorske zaščite pred poplavami v tujini, Globevnikova odgovarja, da je tovrstno področje različno urejeno od države do države in da se vsaj v Evropi povsod soočajo s podobnimi problemi kot pri nas. Taka primera sta tudi Anglija in Nemčija. »Poplav ne moremo preprečiti,« pravi sogovornica, »zmanjšamo pa lahko stopnjo naše ogroženosti in škodo, ki ob tem nastane. To naredimo tako, da se s poplavno ogroženih območij preprosto umaknemo. Primeri dobre prakse ne prihajajo samo iz tujine, imamo jih tudi sami, na primer v Murski Soboti, Ljutomeru, Sevnici, Grosupljem, Ribnici, Kamniku, Domžalah…«