Prvo priznanje za plusenergijsko hišo pri nas

Mitja Petkovšek, ki je v sklopu naše akcije Iščemo energetsko varčne objekte v Sloveniji prvi prejel priznanje in nagrado za plusenergijsko hišo, ni skrival zadovoljstva nad odločitvijo komisije. Z bivanjem v novi hiši je zelo zadovoljen, saj izkušnje v hiši dokazujejo, da je vse tako, kot je bilo zamišljeno in izračunano v projektu, pri katerem je sogovornik sodeloval in ga tudi sooblikoval od vsega začetka. Nadvse pa je zadovoljen s sončno elektrarno na hiši, ki proizvede dvakrat več električne energije, kot je porabijo v lastnem gospodinjstvu. Poraba elektrike za ogrevanje in prezračevanje je tako nizka, da so celo filtri za čiščenje zraka v rekuperatorju dvakrat dražji, kot odšteje za ogrevanje celotne hiše, ki je bila zgrajena leta 2010.
V hiši s 138 kvadratnimi metri površine živijo trije stanovalci. Izdelana je iz lesenega skeleta, obloženega z lesno-vlaknenimi ploščami, med katerimi je 36 cm debel sloj celuloznih kosmičev. Pod streho je izolacija (celulozni kosmiči), debela 50 cm. Strop v kleti je obložen z 8-centimetrskim slojem stiropora, na tleh pa je 25 cm debel sloj izolacije (neopor).

Hišo ogrevajo s pomočjo toplotne črpalke zemlja/voda z nazivno toplotno močjo 2,7 kW in grelnim številom 3,8. Toplotna črpalka je povezana s talnim ogrevanjem in s sistemom za prezračevanje z rekuperacijo odpadnega zraka. Prav tako jo uporabljajo za ogrevanje sanitarne vode v 200-litrskem grelniku. Poleg prisilnega prezračevanja je predvsem v poletnem času pomemben manjši nadstrešek nad okni, ki so obrnjena proti jugu. Nadstrešek je namreč postavljen tako, da v poletnem času sonce ne more sijati neposredno v bivalne prostore, medtem ko v zimskem času sončni žarki dosežejo tudi notranje prostore. Na oknih imajo nameščene žaluzije, ki dodatno pripomorejo k ustvarjanju prijetne temperature v notranjosti hiše.
Na strehi in nadstrešku je nameščena sončna elektrarna, s pomočjo katere proizvedejo dvakrat več električne energije, kot je porabijo za ogrevanje in vse druge potrebe v gospodinjstvu.

Vkopane cevi kot pomoč pri ogrevanju in hlajenju

Prvo nagrado za pasivno hišo je letos prejela enostanovanjska hiša Franca Kepeca iz Hočevja pri Krki, ki je bila zgrajena leta 2008. V hiši s skupno 132 metrov ogrevanih površin živi pet oseb. Hiša je zgrajena iz masivnih materialov in obložena z 28 cm debelim slojem mineralne volne. Pod streho je položena steklena volna (debelina 45 cm), klet je izolirana s 24 cm debelim slojem mineralne volne.

Za ogrevanje hiše uporabljajo toplotno črpalko zrak/voda (Paul Compact 360 DC) z nazivno močjo 4,6 kW in grelnim številom 4,35. Za ogrevanje tople vodo imajo na strehi nameščenih 16 kvadratnih metrov sončnih zbiralnikov, ki so povezani s 1800-litrskim zalogovnikom za vodo, v katerega je vgrajen sanitarni grelnik (300 l). Za prezračevanje hiše imajo vgrajen centralni sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote. Prezračevanje je povezano z alkatenskimi cevmi, ki so vkopane okoli hiše in v katerih je glikol. S pomočjo tako imenovanega »sole defrosterja« se zrak v hiši poleti ohlaja, pozimi pa ogreva. Na oknih imajo vgrajena tudi senčila iz bambusa.

Za manjšo porabo energije imajo po celotni hiši nameščene varčne (LED) svetilke, prav tako imajo varčen televizor in pralni stroj razreda A++, ki je priključen na toplo vodo. Na tak način je po izkušnjah lastnika poraba energije še za polovico nižja kot pri varčnem pralnem stroju.

Bolje od pričakovanj

Brane Leben in Vesna Hajdinjak iz Kukave pri Juršincih na osnovi izkušenj v novi hiši ugotavljata, da je bivanje v pasivni hiši celo nekoliko bolj prijetno, kot sta pričakovala. Kljub temu, da je vse izvedeno tako, kot so izračunali projektanti, je lastnika nekoliko skrbelo, ali bo v hiši dovolj toplo, zato sta v hišo hotela vgraditi še kamin, vendar ga na koncu niso. Zdaj lastnika ugotavljata, da je v hiši tudi brez kamina dovolj toplo in prijetno. Poleg prijetnega bivanja pa se bo naložba v pasivno hišo obrestovala pri stroških za ogrevanje in pripravo tople vode. Po dosedanjih izračunih bo družina za vse to odštela okoli 250 evrov na leto, in sicer za ogrevanje 140 kvadratnih metrov velike enodružinske hiše, ki je bila zgrajena leta 2010.

Hiša je obložena z grafitnim stiroporjem neopor (debelina 25 cm). Pod streho je položena izolacija isover MK-KF (36 cm), v kleti pa so tla izolirana z ekstrudiranim polistirenom (30 cm). Za ogrevanje, pripravo sanitarne vode in prezračevanje imajo vgrajeno kompaktno napravo compact 360 DC. Naprava ima vgrajeno manjšo toplotno črpalko in je povezana tudi s sončnimi zbiralniki na strehi s površino 6,6 m2. Za shranjevanje tople vode imajo vgrajen tudi hranilnik toplote podjetja Paul z vgrajeno spiralo za sončne kolektorje.

Za prezračevanje in hlajenje bivalnih prostorov imajo vgrajeno napravo za prezračevanje prostorov z rekuperacijo odpadnega zraka. Na južni strani hiše bodo namestili tudi senčila, ki bodo predvsem v poletnem času pripomogla pri uravnavanju temperature notranjih prostorov.
V novo hišo sta lastnika vgradila gospodinjske aparate z oznakama A+ in A++. Ob hiši pa je tudi čistilna naprava.

Strešna okna niso primerna za pasivno hišo

Ko je Mitja Zupan iz Vodic pred tremi leti začel gradnjo pasivne hiše, tako projektanti kot tudi izvajalci pri nas še niso imeli veliko izkušenj s tem, zato jih je moral dodatno prepričevati in tudi »izobraževati«. A kljub temu ugotavlja, da je bilo narejenih nekaj napak, denimo pri kanalih za prezračevanje in pri montaži toplotne črpalke zrak/voda, ki je precej glasna, zato bi moral projektant predvideti boljšo protihrupno zaščito. Prav tako ugotavlja, da strešna okna niso primerna za pasivno hišo. Lastniku je z lastnim znanjem sicer uspelo ublažiti nekatere probleme, a je kljub temu zelo zadovoljen, da se je odločil za gradnjo pasivne hiše, ki je velika 120 kvadratnih metrov in je bila zgrajena leta 2010.

Hiša ima zunanje stene debele 34,5 cm, vmes je izolacija iz propilena in mineralne volne (skupno 30 cm). Pod strešno kritino je položena mineralna volna (26 cm). Za ogrevanje prostorov uporabljajo toplotno črpalko z nazivno toplotno močjo 6,84 in grelnim številom 4,3. Toplotno črpalko uporabljajo tudi za ogrevanje sanitarne vode. V sistem je vgrajen še dvostopenjski električni grelnik (3 kW), ki je povezan s toplotno črpalko. V prihodnje bodo sistem nadgradili tudi s sončnimi zbiralniki.

Za prezračevanje prostorov je v hiši vgrajen centralni sistem za prezračevanje z rekuperacijsko enoto mitsubishi lossnay. Hišo ohlajajo predvsem z odpiranjem oken v poletnem času, ko imajo ponoči vključeno še tako imenovano »baypass« funkcijo prezračevalnega sistema, s pomočjo katere v hišo dovajajo ohlajen zunanji zrak. Na vrtu ob hiši imajo v zemljo vkopan 5000-litrski zbiralnik za deževnico. Vodo, ki jo uporabljajo za splakovanje stranišč, pranje perila in posode, pred uporabo prečistijo v filtru trdih delcev in filtru z ogljem. Z uporabo deževnice so porabo vode iz vodovodnega omrežja zmanjšali za polovico.

Kotel na biomaso je »zakon«

Ko se je Mitja Tramšek iz Miklavža pri Ormožu pred leti pripravljal na temeljito sanacijo hiše, je pred tem poskušal pridobiti kar največ informacij prek interneta, iz raznih revij in drugih virov. Pridobljeno znanje ga je prepričalo, da je za prihodnost edino oziroma najbolj sprejemljiv vir ogrevanja lesna biomasa, zato se je odločil za ta obnovljiv vir energije brez kakršnih koli rezervnih ali dodatnih možnosti za ogrevanje. Zdaj ugotavlja, da je bila njegova odločitev pravilna. Poleg lesa kot domačega vira energije mu sodoben kotel omogoča, da v zimskem času peč zakuri samo enkrat na dan, ob najbolj hladnih zimskih dneh pa dvakrat na dan. V poletnem času, ko s pomočjo peči ogreva toplo vodo, peč zakuri le enkrat na teden. Prav tako se je pri sanaciji hiše odločil za lesena okna, čeprav so bila v tistem času bolj priljubljena plastična. S temi rešitvami je zdaj več kot zadovoljen, saj je tudi po mnenju komisije sanacija za zgled drugim lastnikom, ki namesto preprostih rešitev vgradijo razne zapletene rešitve.

Sogovornik živi v dvostanovanjski masivni hiši s prizidkom in skupno površino 150 kvadratnih metrov, zgrajeni leta 1970, leta 1976 pa so ji dodali še prizidek. Hiša, v kateri živi šest stanovalcev, je bila obnovljena leta 2005, prizidek pa leta 2003. Za izolacijo hiše so uporabili stekleno volno (10 cm), na delu hiše je izolacija debela 6 cm, ponekod pa 5 cm. Na ploščo proti neogrevanemu podstrešju je položenih 6 cm kamene volne, nanjo pa sloj podbetona. V kleti je izolacija iz ekstrudiranega poliestra (8 cm).

Hišo ogrevajo s kotlom na lesno biomaso (KWB Classicfire SHV 20) z nazivno toplotno močjo 20 kW in 93,7-odstotnim izkoristkom. S tem kotlom (dodan je še 300-litrski grelnik za sanitarno vodo) ogrevajo tudi vodo v enem gospodinjstvu (4 osebe), medtem ko v drugem gospodinjstvu uporabljajo električni grelnik, v prihodnje pa bo ogrevanje tople vode priključeno na skupni kotel.