To je seveda velika zasluga tega, da smo postali priloga Nedeljskega dnevnika, ki s svojo naklado seže dobesedno v vsako slovensko vas in mesto. Tretje obdobje pa je čas učvrstitve položaja na trgu in pri bralcih ter oglaševalcih in sledenje novim izzivom.

Nov urednik

Kolikor je prvi dve obdobji v veliki meri zaznamoval Tomaž Bukovec, ki ni bil le uvodničar in sourednik, ampak tudi avtor številnih tekstov in fotografij, s tem, da se je in se še, zaradi komercialne narave priloge, podpisuje s psevdonimi, in to kar s štirimi, je tretje obdobje zaznamoval prihod oziroma delo odgovornega urednika Mirana Kumpa, ki se je kot urednik prvič podpisal pod 98. številko, ki je izšla maja 2005, kar pomeni, da je kot urednik do sedaj uredil že 156 številk. Miran Kump je že pred svojim prihodom sodeloval s prilogo s teksti o energetiki in vetrnih elektrarnah, bil je novinar v Dnevnikovi gospodarski rubriki in tudi urednik tematskih strani v Dnevniku ter kasneje priloge Tolar na tolar in Denar in svet nepremičnin ter še nekaterih drugih priložnostnih prilog.

Delo urednika v prilogi Moj dom je izjemno zahtevno, kajti gre za usklajevanje različnih želja in pričakovanj, vse od usklajevanja tekstov do oglasov, še največ težav pa je imel nemalokrat s preprosto resnico, da gre v liter samo liter, tudi zato stalno prilagajamo število strani priloge, težava pa nastane, ko določimo število strani, tik pred izidom pa »priletijo« še novi oglasi. Še najbolj zahtevne so priloge, ki jim dodamo kataloge, ko priloga izide na več kot 100 straneh, oglasov pa je praktično toliko, da bi z njimi lahko zapolnili vse strani. In tukaj se izjemno izkaže dobro usklajevanje.

Tržniki in likovni oddelek

V tem delu ne smemo pozabiti omeniti sodelovanja urednika in projektnega vodje priloge Aleša Žerovnika, ki skrbi za komercialni del, se pravi za oglase. Ti seveda ne padajo z neba, ampak so za oglaševanje zaslužni komercialisti na terenu, ki ne le prodajajo gole strani, ampak skupaj s sodelavci v Dnevnikovem likovnem oddelku poskrbijo tudi za oblikovanje oglasov. In še marsikaj drugega.

Temeljno pri prilogi Moj dom je to, da ni le oglaševalska priloga, ampak revija, v kateri lahko bralci najdejo veliko zanimivega po zaslugi avtorjev, sodelavcev in ne nazadnje tudi oglaševalcev, ki resnici na ljubo ne le želijo prodati svoj izdelek, ampak ga tudi najbolje poznajo. In ravno v gradbeni stroki oziroma na področju, ki ga obravnava naša priloga, ni na prvem mestu trgovina, ampak stroka, kar pomeni, da v tej dejavnosti vsak izdelek potrebuje dokaj dobro strokovno podporo.

Energetsko varčni objekti

Tretjo petletko zaznamuje tudi ekološka usmerjenost priloge. V nove tehnologije in rešitve. Tukaj je zagotovo najbolj odmevna akcija Energetsko varčni objekti. V prilogi smo ves čas poudarjali obnovljive vire in učinkovito rabo energije, s teh temeljev pa je nastala akcija Iščemo energetsko najvarčnejšo hišo. Prvi natečaj smo razpisali 29. novembra 2006 in najprej iskali energetsko najvarčnejše hiše v Sloveniji, torej individualne hiše. Osnovni moto – ki še vedno ostaja – je bil, da z opisom konkretnih primerov uspešnih investitorjev na tem področju dajemo zgled tudi drugim, ki lahko ravnajo podobno, enako ali celo bolje.

Na prvi razpis se je prijavilo 26 lastnikov novih ali obnovljenih hiš. Poleg zmagovalnih primerov, ki so res za zgled še danes, smo dobili tudi zgovorno sporočilo prijaviteljev: v Sloveniji je bilo takrat zelo težko ali kar nemogoče priti do ustreznih informacij o gradnji ali prenovi hiš po nizkoenergijskih, kaj šele pasivnih standardih. Še težje je bilo najti ustrezne materiale in dovolj usposobljene izvajalce del. Le pet let pozneje lahko z veseljem ugotovimo, da je danes marsikaj drugače. Deloma tudi po naši zaslugi, kar lahko preberete tudi v posebnem članku ob letošnjem zaključku akcije na Celjskem sejmu.

Zaradi dobrega odziva bralcev smo akcijo leta 2007 nadaljevali in jo razširili še z dvema kategorijama, in sicer z večstanovanjskimi objekti in javnimi ustanovami, saj v teh objektih še danes lahko veliko storijo za učinkovitejšo rabo energije. Zanimivo je, da so maja 2008 na Celjskem sejmu v okviru sejma Energetika podobno akcijo izpeljali tudi sami, kasneje pa smo se dogovorili za sodelovanje.

Ob 3. razpisu natečaja nas je podprl tudi Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad. Poleg prijav enodružinskih novogradenj ali obnov starejših objektov smo na natečaj poleg dveh šol prvič prejeli še dve prijavi poslovnih objektov in prvič tudi prijavo za večstanovanjski objekt.

Če se na kratko ozremo nazaj, na začetek, smo najprej iskali varčne hiše. Hiše, katerih lastniki so dokazovali varčnost z za takrat nadstandardno debelino izolacije oboda stavbe in ostrešja, z inštalacijo učinkovitejših ogrevalnih sistemov, z energetsko varčnejšim stavbnim pohištvom, z zbiralniki deževnice in podobno. Podobno je sicer tudi zdaj, vendar... Zdaj prijavljeni objekti večinoma niso več zgolj varčni. So nizkoenergijski ali pasivni in celo pasivni plus – torej s presežkom ustvarjene energije. Pri novogradnjah skorajda ni več drugačnega razmišljanja, kar je seveda dobro, je pa tudi pred to akcijo še ogromno nalog in seveda možnosti. Kajti energetsko varčna gradnja postaja standard, z novimi rešitvami pa vse večji izziv za jutri.

Moj dom in bralci

Naša naloga pa je, da jo našim bralcem posredujemo na zanimiv in dostopen način. »V naši prilogi nismo nikoli sledili želji, da iz bralcev naredimo strokovnjake, ki bodo vse vedeli in znali, če karikiram, bodo po naši zaslugi znali zgraditi kamnito ograjo in bodo vse vedeli o tehnologiji na primer centralnega ogrevanja. Vse o enocevnem sistemu, vse o dvocevnem, toplotnih črpalkah in tako naprej. S svojimi članki želimo bralce informirati in jih hkrati dovolj dobro seznaniti z določeno gradbeno ali drugo tematiko, da so lahko sogovorniki izvajalcem, ki jim potem lahko dajo nova vedenja in razlage.

Enostavno bi rekel, da gradimo temelje znanja in predstavljamo ponudbo,« pravi Miran Kump, ki je še posebej poudaril: »Nova znanja o tehnologiji in razvoju gradbeništva ter rešitvah, ki jih tudi mi podajamo skupaj z našimi oglaševalci na tradicionalen način s časopisno prilogo in seveda tudi na sodoben način, s spletno stranjo http://mojdom.dnevnik.si, ki jo ureja novinarka priloge Romana Špende. Ves čas gremo naprej. Celotna ekipa priloge, naši oglaševalci in neločljivi del našega današnjega dela in vseh dosedanjih petnajstih let. In vseh naslednjih. Naši bralci.«