Po besedah Sally Goddard Blythe, avtorice nove knjige The Genius of Natural Childhood in direktorice britanskega Inštituta za nevrofiziološko psihologijo, že v zgodnjem in poznejšem otroštvu preveč pozornosti namenjamo branju, pisanju in matematičnim ugankam, medtem ko pozabljamo, da pravzaprav preko petja najlažje razvijemo jezikovne sposobnosti.
Pesmi se hitreje zapomni
Prepevanje tradicionalnih uspavank ali otroških pesmi dojenčkom, naj bi jim pomagalo tudi prvič spregovoriti, poleg tega pa vpliva na kasnejši uspeh pri izobraževanju in razvijanju čustvene inteligence. Pesmi so namreč poseben način govora, ki preko različnih ritmov pripravijo otrokov sluh, glas in možgane na materni jezik.
Hitrejši razvoj otroka
Otroci se tako lažje naučijo razmišljati v svojem jeziku, obenem pa razvijajo obe polovici možganov. Naraščajoča številka otrok, ki vstopijo v šolo z neprimernimi jezikovnimi in komunikacijskimi sposobnostmi, naj bi bila posledica površne vzgoje, ko starši nimajo časa, da bi peli skupaj z otroci.
Otrokov odziv na živo glasbo je drugačen kot na posneto glasbo, saj se bo bolj odzval, če mu starši neposredno prepevajo, poleg tega pa se bo tudi hitreje razvijal. Ritmi glasbe lahko celo spodbudijo otrokove zmožnosti za matematiko in znanost. Ko so otroci dovolj stari, naj pojejo skupaj z vami, ker vam bo to tudi pomagalo razvijati sproščen in zdrav odnos z njimi.
Ples za razvoj motoričnih sposobnosti
Poleg petja pa je izredno pomemben tudi ples; pravzaprav je celo najbolje, da hkrati pojete in plešete z otrokom, saj se bo tako najbolje naučil lovljenja ravnotežja, koordinacije, zavedanja telesnih zmožnosti, dobil pa bo tudi smisel za ritem.
