Na srečo se vse več ljudi zaveda, da je energija zelo dragocena dobrina. Podatek, da stavbe porabijo kar 40 odstotkov energije v Evropi, je zaskrbljujoč, vendar pa hkrati pomeni, da z  varčevanjem lahko marsikaj spremenimo. Tokratni dan energetske varčnosti je še enkrat potrdil, da so varčni oziroma pasivni objekti edina mogoča pot (v obdobju recesije pa sploh), saj zmanjšajo porabo energije, čeprav hkrati povečajo udobje bivanja, zanesljivo znižajo stroške, poleg tega pa še pomembno prispevajo k manjšemu onesnaževanju okolja.

pasica_varcna_hisa_2011.jpg

Poudarek na večstanovanjskih stavbah

Predavanja in javne debate so bile na tokratnem dogodku predvsem namenjene pomenu energetske prenove večstanovanjskih pa tudi javnih objektov. Po besedah urednika Dnevnikove priloge Moj dom Mirana Kumpa je bilo namreč stanje samo pred petimi leti na našem tržišču takšno, da je bilo skorajda povsem nemogoče priti do kakršnih koli ustreznih informacij, še težje pa do izvajalcev, ki bi takšna dela znali opravljati, zato so se takšne gradnje in prenove lotevali samo zanesenjaki. Danes je povsem drugače.

Varčna tehnologija pri enostanovanjskih novogradnjah postaja skorajda standard, zato pa večstanovanjski pa tudi javni objekti zelo zaostajajo. So pa tudi nekoliko trši oreh, saj je poleg večje finančne investicije potrebno doseči tudi soglasje več lastnikov. Vendar pa vseeno že letošnjega oktobra prihaja zelo pozitivna novost: v večstanovanjskih objektih bo treba vgraditi delilnike stroškov za toploto, ki bodo omogočili, da se bodo stroški delili po dejanski porabi. Tako se bo posamezno gospodinjstvo lahko zavedalo svoje porabe in jo po svojih močeh zmanjševalo.

celje_008.jpg

Energetska varčnost ni več izbira

Na dnevu energetske varčnosti v Celju smo lahko spoznali, da se naša država pospešeno ukvarja s to problematiko. Evropska unija je namreč že leta 2002 sprejela prvo direktivo, katere zahteve o energetsko varčnem ravnanju morajo upoštevati vse članice, leta 2010 pa jo je še prenovila v skladu z novimi izsledki in tehnologijami. Evropska unija pričakuje, da bodo leta 2020 vse novogradnje imele majhne ali celo ničelne emisije; po novem pa tudi izrecno zahteva omejevanje porabe energije. Magister Jani Turk z Direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo je predstavil spletni portal ENSVET, kjer občanom nudijo energetsko svetovanje. Njihov cilj je, da letno dosežejo kar 10 odstotkov gospodinjstev. Načrtujejo pa tudi davčne spodbude v okviru davka na nepremičnine.

Eko sklad je predstavil možnosti nepovratnih finančnih spodbud kakor tudi ugodnega kreditiranja, do katerih so upravičeni tako občani v enostanovanjskih kot tudi večstanovanjskih stavbah, ki jih v tem primeru z njihovim večinskim soglasjem zastopa upravnik ali pooblaščeni predstavnik skupnosti lastnikov. V primeru socialno šibkih gospodinjstev so mogoče tudi dodatne subvencije. Stavbe pa ni treba sanirati naenkrat, temveč jo je mogoče prenavljati po delih. Po poročanju magistrice Vesne Črnilogar, predstavnice Eko sklada, je največ vlog za izolacijo fasade in za izolacijo podstrešja. Predstavljen je bil tudi rezervni sklad, ki ga banke nudijo večstanovanjskim stavbam. Rezervni sklad je namenjen varčevanju in oplemenitenju denarja, ki ga večstanovanjske stavbe namenjajo investicijskim vzdrževalnim delom, tudi energetskim prenovam. Banke takšnim varčevalcem nudijo še ugoden namenski kredit.

Stanovalci pasivnih zgradb izredno zadovoljni

Na dogodku v Celju so bile podeljene nagrade tokrat že jubilejne pete akcije Iščemo energetsko varčne objekte v Sloveniji, ki jo Dnevnikova priloga Moj dom organizira skupaj z Eko skladom in Celjskim sejmom. Miran Kump pravi, da namen akcije ni le nagrajevanje, temveč predstavljanje konkretnih primerov, ki so postavljeni za vzor drugim, ki se tako lahko prepričajo, da je mogoče in priporočljivo ravnati podobno, enako ali celo bolje.

celje_019.jpg

Letos je morala komisija ustvariti tudi dodatno kategorijo: kategorijo plus energijskih hiš. Prispela je namreč prijava telovadca  Mitje Petkovška, ki je zgradil ravno prav veliko pasivno hišo brez kakršne koli nepotrebne tehnične navlake in s sončnimi celicami, ki proizvedejo kar dvakrat toliko električne energije, kot  jo družina porabi. V nekaj desetletjih lahko  z odvečno energijo povrnejo celo energetski vložek, ki je bil potreben za gradnjo hiše.

V kategoriji pasivnih hiš je prvo nagrado prejel Franc Kepec. Njegova hiša vodo in prostore kar sedem mesecev ogreva z velikim toplovodnim solarnim sistemom, ima pa tudi velik zalogovnik za kapnico, zaradi česar ni priključena na komunalni vodovod. Seveda pa ima tudi čistilno napravo. V kategoriji obnove hiš je prvo nagrado prejel Mitja Tramšek, ki je prav tako počistil s kakršno koli tehnično navlako, kupil pa je kakovosten kotel na polena, zaradi katerega ni odvisen niti od fosilnih virov energije niti od električne energije.

Podelitev nagrad vzornim posameznikom in razpravo, ki je bila zaradi svojega pozivanja k energetski prenovi večstanovanjskih objektov celo nekoliko pred svojim časom, bo pa verjetno prav zaradi tega kmalu postala še bolj ključna in aktualna, je dopolnila še razstava izdelkov in storitev za učinkovito rabo energije.