Pri raziskavi, ki je pod vodstvom Bora Pungerčiča in Ivane Ljubanović trajala več kot pol leta, so sodelovali še arhitekti: Matevž Granda, Nina Štrovs, Eva Prelovšek Niemela, Jernej Markelj, Petar Vidanoski, Nataša Mrkonjić in Janja Brodar. V ožji izbor so predlagali več kot 100 projektov iz 38 držav. Glavna kriterija za uvrstitev sta bila inovativna arhitekturna odličnost s poudarkom na trajnosti in leto izgradnje – objekt ne sme biti starejši od dveh let. Med vsemi predlaganimi projekti so izbrali 50 projektov, ki so se potegovali za nagrado hiše awards 2011 v kategorijah inovativna in trajnostna odličnost individualnih hiš.
Hiša, ki na otok vrača življenje
Nagrado za trajnostno odličnost je dobil projekt norveškega arhitekta Todda Saundersa Fogo island house (Hiša na otoku Fogo), Saunders Architecture, Kanada. Long Studio je prvi realizirani objekt obsežnejšega načrta, katerega cilj je vdihniti novo življenje otoku Fogo.
Otoček ob obali Nove Fundlandije je ogrožen zaradi industrijskega ribolova, ki izpodriva tradicionalnega in povzroča odseljevanje prebivalstva. Zasebna ustanova namerava otoku vrniti življenje in zaščititi njegovo kulturno edinstvenost. Zgradili bodo šest bivalnih ateljejev za umetnike, ki bodo ustvarjali daleč stran od hrupa metropol.
Long Studio z neto bivalno površino 120 kvadratnih metrov je deset minut hoje oddaljen od najbližje poti, kar zagotavlja popolno fizično in duševno izolacijo uporabnikov. Objekt je videti kot podolgovata, minimalistično oblikovana skala, ki lebdi nad vulkansko pokrajino. Z zunanje strani je oblečen v počrnele borove deske, notranjost pa je opažena z beljeno smreko. Vsi funkcionalni sklopi so nanizani v meter širokem pasu ob robu objekta in tako odvračajo vizualno pozornost. Zgradba ni priključena na nobeno javno omrežje; energetsko je povsem samozadostna. Za ogrevanje so tu sončni kolektorji in majhna peč na drva.
Eksperiment na robu nadrealnosti
Nagrado za inovativno odličnost pa je dobil projekt francoskega arhitekta Francoise Rodrea Izgubljen v Parizu (I’m lost in Paris), studia R&Sie(n), Francija. Je to sploh hiša? Kje je vhod? Ali imate okna? Koliko vhodov? Imate kakšno sobo? Vas je strah živeti tam? Kako vas prijatelji najdejo? Vas je strah morebitnih ličink in živali? Ali imate iz hiše pogled navzven, na nebo in zvezde? Koliko vzdrževanja zahteva fasada? Hiša studia R&sie z bivalno površino 130 kvadratnih metrov je skrita v Parizu in zgrajena za par z dvema otrokoma, starima 14 in 18 let , ki želijo ostati anonimni.
Stavba je trietažna; v kleti so gospodinjska soba, kotlovnica, shramba in sistem za regulacijo živih zidov. V pritličju so bivalni prostori, na vrhu pa spalnice s kopalnicami in garderobami. Zunanjost hiše je sestavljena iz živih zidov: na jeklenice obešene praproti se hranijo s pomočjo hidroponskega sistema vodnih cevk, ki dozirajo vodo za vsako izmed 1200 rastlin.
Tristo pihanih steklenih kozarcev vsebuje bakterijske kulture, zadolžene za povečanje koncentracije dušika brez uporabe umetnih gnojil. Steklene skulpture, delo Pedra Velosa in Vanesse Mitrani, so obenem tudi svetlobna telesa, ki omogočajo pravilno lomljenje svetlobe in osvetljevanje prostorov hiše.
Eksperiment, ki živi na robu pravljičnosti in nadrealnosti, po besedah avtorja čaka prihod dinozavrov v trenutno regresivno obdobje Francije, obenem pa gre za navadno hišo, v kateri naročniki uživajo, ne da bi jih motili pogledi površnih opazovalcev.
Razstava najboljših na Platoju Ajdovščina
Vse projekte, ki so jih uvrstili med najboljše, si je mogoče ogledati do 19. maja na razstavi na prostem, ki jo bodo odprli danes, v petek, 12. maja, ob 20. uri na Platoju Ajdovščina (pred Figovcem) v Ljubljani in ob tej priožnosti izročili tudi nagrade. Že včeraj pa je na Gospodarskem razstavišču potekal Oder 180°. To je serija petdesetih kratkih in izzivalnih razprav priznanih domačih in tujih strokovnjakov iz zelo različnih panog in profesij, ki se v 180 sekundah soočijo z vprašanjem: Kako do dobre hiše? Potekala je tudi mednarodna arhitekturna konferenca Big Arhitektura 2011. Letošnja tema je obravnavala razmerje med kakovostnim oblikovanjem, inovacijami, novimi zahtevami in inteligentnimi odzivi.
