Za vsako barvanje so nujne čim bolj optimalne razmere dela. Priporočamo, da barvate pri temperaturi, ki je višja od 10 stopinj Celzija, pa tudi vlage ne sme biti preveč. Na soncu se bo barva prehitro sušila in lahko postane mehurjasta (barva lahko zavre). Idealne razmere so pri temperaturi med 15 in 25 stopinj Celzija, v senci in z maksimalno vlago do 75 odstotkov.

Zjutraj so leseni predmeti še hladni (predmeti se pozneje segrejejo kot zrak, posledici sta lahko rosenje lesa in slab oprijem barve), prav tako odsvetujemo barvanje v večernih urah, spet zaradi vlage, ki bo padla na barvo. Barvanje je pravzaprav zelo preprosto. Posvetujete se s prodajalcem, pozorno preberite navodila za uporabo – in jih tudi upoštevajte! – ter osnovne zahteve za meteorološke razmere dela, mi pa vam zagotavljamo, da boste s svojim delom in tudi barvo več kot zadovoljni.

Mojster s pištolo

Tesarji ostrešje pogosto zaščitijo z namakanjem v velikih kadeh, kar je daleč najbolj optimalno, saj zaradi osmoze zaščitno sredstvo prodre globoko v les. Dokaj uspešno je tudi brizganje. Toda s čim? Kako se lotiti barvanja velikih površin? Sam sem moral prebarvati kar približno 400 kvadratnih metrov desk. Najprej sem jih zaščitil s silvanolom in z ročno škropilnico temeljito obrizgal z obeh strani. Prednost silvanola je hitro sušenje, tako da sem po končanem brizganju celotne površine počakal samo še dober dan in sem lahko začel barvati. Tudi zato, ker so bile vremenske razmere ugodne in se je na dovolj suhem lesu premaz dokaj hitro sušil.

barvanje_lesa1.jpg

Potem pa barvanje. S čopičem bi 400 kvadratnih metrov najbrž barval nekaj dni, zato je za taka dela več kot idealna brizgalna pištola za barvanje. Sicer je poraba barve nekoliko večja, toda prihranek časa je velik. Pri pištoli se občasno zgodi, da je nanos neenakomeren, to pa lahko rešite z nekaj potezami čopiča, medtem ko se goba slabše obnese. Predvsem pa je delo uspešno samo, če je les dovolj suh. Temeljni so priprava površine, dobre razmere za delo in nekaj volje – in barvanje vam bo šlo dobro od rok.

Zaščita

Naj tokrat zapišemo nekaj tudi o zaščiti lesenih predmetov, ki so močno izpostavljeni vremenskim razmeram. Vsaka dobra zaščita z barvo oziroma lazuro je uspešna samo, če so leseni deli konstrukcijsko pravilno izdelani, to pa pomeni, da na njih ne zastaja voda, da so spoji obrnjeni tako, da v samo konstrukcijo ne zateka, prav tako pa morajo biti lesene konstrukcije (na primer kozolci, ute) dvignjene od tal. Priporočamo posebne železne nastavke za tanjše stebre ali betonske podstavke s hidroizolacijsko prekinitvijo.

Predmete, ki so močno izpostavljeni vremenskim vplivom, zaščitite na naslednji način. Les mora biti suh (če ni, priporočamo pri manjših predmetih prisilno sušenje v sušilnicah, pri večjih konstrukcijah pa zračno sušenje in zaščito po določenem času), rahlo obrušen in odprašen. Za zunanjo zaščito priporočamo impregnacijsko barvanje (s premazom proti lesnim škodljivcem), nato pa les zaščitite z dvema temeljnima nanosoma brez lazure.

Pri barvanju dosledno upoštevajte navodila na embalaži in delovne razmere barvanja. Upoštevati morate, da je vlaga zjutraj in zvečer višja. Po možnosti barvajte pod streho, poskrbite pa tudi za to, da se vsak sloj barve res dobro posuši. To preizkusite z brusnim papirjem, in če se ta hitro zamaže, to pomeni, da barva še ni dovolj suha.

barvanje_lesa2.jpg

Po temeljitem sušenju zelo izpostavljen les prebarvajte še z lazurnim premazom, in sicer z enkratnim nanosom. Les se bo v približno letu dni umiril in predihal – to pomeni, da se bodo pojavile različne mikropoškodbe v barvi. Zato po tem času priporočamo manjšo sanacijo, ki naj obsega rahlo brušenje podlage in še dodaten nanos lazure, potem pa naj bi bil les zaščiten za približno tri leta. Seveda pa je treba vremensko močno izpostavljene lesene dele in konstrukcije stalno obnavljati in sanirati, lazurne barve pa so razmeroma preproste za obnavljanje.

Pokrivne barve so sprva videti zelo lepo in so odlična zaščita, še bolj pa morate upoštevati navodila in vse morebitne poškodbe takoj sanirati. Za las široka pora namreč čez čas povzroči luščenje.