Namesto cementa raje apno

Ko govorimo o zelenih gradbenih materialih, najpogosteje omenjamo les, kamen in glino; apno pa nam že deluje nekako preveč kemično. Toda to je  predsodek, saj ima apno prav takšno pravico do častnega naziva kot vsi drugi omenjeni. Z apnenim ometom lahko prekrijemo tako zunanje kot tudi notranje površine; enostavno občudovanja vredno pa je, da lahko praktično filtrira zrak in vodo.

V primerjavi s cementnim je apneni omet tudi veliko bolj fleksibilen, zato v njem težje nastanejo razpoke; poleg tega pa gre med pridelavo cementa v ozračje veliko več ogljikovega dioksida. Apno je torej bolj ekološki gradbeni material, ki bolj diha, se hitreje posuši, je naravno odporen proti vlagi in plesni, je enostaven za vzdrževanje in se nekoliko popravlja celo sam.

phoenix_residential_01.jpg

Kaj je pravzaprav apneni omet?

Apneni omet v gradbeništvu uporabljajo že na tisoče let; našli so ga celo v egipčanskih piramidah.  Vsebuje apno, pesek in vodo, torej ni pretirano kemičen; vsekakor pa je veliko bolj okolju prijazen kot večina barv, ki jih uporabljamo na naših stenah.

Nekoliko bolj moderne različice so narejene iz apna, cementa in peska, zato sploh ne zaslužijo imena apneni omet. Bolj pravilno se imenujejo štuko omet, cementni štuko omet ali apneni štuko omet. Dodatek cementa namreč zmanjša naravno elastičnost apna, njegovo zračnost in trpežnost. Tradicionalni apneni omet poleg tega med proizvodnjo v ozračje spusti kar 28 odstotkov manj emisij toplogrednih plinov kot štuko, večkrat pa vsebuje celo 50 do 65 odstotkov recikliranih sestavin.

intonachino_window_detail.jpg

Toda kljub vsem njegovim dobrim lastnostim je potrebno opozorilo. Mokro apno je izjemno jedko, pH-nevtralno pa postane šele, ko se posuši, zato med delom z njim vedno nosite zaščitna očala, rokavice in oblačila.