Pred letom 1920

Večstanovanjske stavbe izpred leta 1920 imajo debele mešane kamnito-opečne zidove, debele od 38 do 65 centimetrov, škatlasta okna, lahko tudi ornamentirane in pogosto spomeniško zaščitene fasade, obokane kleti, lesene strope in velike etažne višine. Toplotna zaščita teh stavb se pogosto izvaja tudi z notranje strani, predvsem zaradi ohranjanja zunanje nespremenjene fasade, stavbno pohištvo pa se nemalokrat izdela po naročilu ali pa se v okenske odprtine doda dodatno okno. Problem, ki se pri taki obnovi pogosto pojavi, je ta, da mizarji nemalokrat kakovostno izdelajo okna, uporabijo pa povsem neprimerna termopanska stekla. Zaradi starosti so te stavbe potrebne celostne prenove, ki poleg celostne energijske sanacije zajema tudi arhitekturno in statično sanacijo, prav tako pa tudi toplotno izolacijo kleti in stropa.

dom257_izolacija_zgodovina_1.jpg

Gradnja do leta 1940

Zanimivo je, da so stanovanjske stavbe, grajene do približno druge svetovne vojne, običajno solidno grajene. Praviloma so jih gradili z debelimi opečnatimi zidovi debeline okoli 38 centimetrov, okna so bila škatlasta, stropi leseni. Kakovostna škatlasta okna so celo kvalitetnejša kot novejša s termopanom, za primerjavo pa povejmo še stopnjo toplotne izolacije 38-centimetrskega opečnega zidu. Tako je toplotna prehodnost U 1,38, zidak porotherm brez dodatne izolacije (porotherm 38 S P+E) pa dosega U 0,52 W/m²K. Go že govorimo o tem, še to, da 60-centimetrski kamniti zid dosega toplotno vrednost 1,36. Problem teh stavb je v veliki meri zelo slaba izoliranost podstrešij. Ob sanaciji takih objektov priporočamo izvedbo zunanje toplotne zaščite, izolacijo stropa nad kletjo in zadnjega stropa, vgradnjo kakovostnih oken, posebej pa opozarjamo na prezračevanje, ki mora biti dovolj kakovostno in redno.

dom257_izollacije_zgodovina2.jpg

Povojna gradnja

Stanovanjske stavbe, zgrajene do sredine sedemdesetih let, so praviloma slabše kot stavbe, zgrajene do leta 1940; razlogi so bili predvsem v pomanjkanju in varčevanju z gradbenimi materiali. Stene so stanjšali na 25 (1,81 W/m²K) ali 30 centimetrov, brez izolacij. Veliko zgradb je grajenih z modularno opeko, kasneje se pojavljajo tudi liti beton z nezadostno toplotno izolacijo, zidaki iz žlindre in elektrofiltrskega pepela. Tudi te stavbe potrebujejo temeljito gradbeno in energijsko sanacijo, zamenjavo oken in drugih vzdrževalnih ukrepov, v zgradbah, grajenih iz zidakov iz elektrofiltrskega pepela, pa se lahko pojavlja radon. Tako da lahko rečemo, da mora biti sanacija relativno obsežna in celovita.

dom257_gradnja_izolacije3.jpg

Osemdeseta in devetdeseta leta

Novi predpisi so v osemdesetih letih, ko je nastopilo obdobje intenzivne gradnje, prinesli nekaj kakovosti. Stavbe iz tega obdobja so masivne z dodatnim slojem toplotne izolacije ali pa skeletne z zidanimi fasadnimi polnili. Prevladujoči material za gradnjo večnadstropnih objektov je bil beton, zasebne hiše pa so bile grajene stihijsko, predvsem iz opeke, velikih tlorisnih površin, pogosto tudi brez toplotne izolacije. Kot izolacijski material sta se pogosto uporabljala siporeks in porolit, ki pa sta kot toplotna izolacija, debela vsega nekaj centimetrov, nezadostna. Da o kakovosti tedanje gradnje niti ne govorimo. Okna so sicer imela dvoslojno zasteklitev, vendar so bila vezana in praviloma zelo slabe izdelave.

Energijski in gradbenosanacijski ukrepi morajo pri takšnih stavbah temeljiti na zamenjavi neustreznega stavbnega pohištva in dodatni toplotni izolaciji streh in stropov ter sanaciji večjih toplotnih mostov, zrakotesnosti in drugem.

V devetdesetih letih se je začelo na področju izolacije objektov marsikaj spreminjati. Bistveno se je povečal delež opečnih stavb s toplotno izolacijo, stavbno pohištvo pa je postajalo vse kvalitetnejše z dvojno zasteklitvijo, po letu 2000 pa so monterji začeli nameščati izolacijska stekla. Sanacija takih objektov glede na praviloma kolikor toliko solidno toplotno izolacijo ovoja se izvaja z zamenjavo stekel ali po potrebi celih oken, dodatno izolacijo podstrešij, preveriti pa je treba tudi učinkovitost ogrevalnih sistemov. Ogrevalni sistemi pri večini starejših gradenj pred letom 1990 pa so pogosto popolnoma zastareli in neekonomični ter ob vsem tem še predimenzionirani. Kakovostno toplotno sanacijo novejših stavb je mogoče izvesti z že relativno sprejemljivimi stroški.

dom257_gradnja_izolacije4.jpg

Vsekakor naj vam položimo na srce: toplotna izolacija je nujna in mora biti celovita. Vse od izoliranja obodov in tal ter stropov s stavbnim pohištvom vred, za učinkovito ogrevanje pa je nujen sodobni varčni sistem ogrevanja. Ob vsem tem ne pozabite niti na zračenje, kajti svež zrak odpravlja marsikatero težavo, omogoča večje udobje in se ne nazadnje tudi prej ogreje.