Petnajst let je dolga doba in v tem času se je zamenjalo veliko ustvarjalcev, ves čas od začetka do danes pa sta pri prilogi le dva člana uredništva. Začeli smo v postavi Domen Rant in Tomaž Bukovec, ki sta bila vrsto let nosilna človeka priloge, leta 2004 pa je odgovorni urednik postal Miran Kump. Ob obletnici se spodobi obujanje spominov in tako smo vam pripravili kratke preglede našega dela.

Bistvo priloge Moj dom in tudi še nekaterih drugih, na primer Nike, je to, da se mora, če tako rečemo, samofinancirati, kar pomeni, da se stroškov za prilogo (tisk, avtorji) ne plačuje iz naročnine, ampak iz oglasnih prihodov. Tako je Moj dom za vse bralce Nedeljskega dnevnika in Dnevnika povsem dodana vrednost. Ampak v vsej zgodbi uspešne komercialne priloge je temelj to, da je v njej dovolj branja, da bralci najdejo dovolj zanimivega čtiva, kajti goli oglasi ne bi nikogar zanimali. In tukaj je, vsaj glede na meritve Nacionalne raziskave branosti, Moj dom uspel zadeti žebljico na glavico.
Vse skupaj se je začelo tako, da je leta 1996 tedanjemu pomočniku glavnega urednika in poznejšemu direktorju Dnevnika Branku Bergantu vodja Biroja za ekonomsko propagando Rosana Arko Veber predstavila idejo Domna Ranta in Miha Vrbinca o novi prilogi za dom.

Prva Dnevnikova priloga

»Takratna ideja se je pravzaprav rodila deloma po vzoru nekaterih podobnih prilog v drugih časopisih. Takrat v Dnevniku in Nedeljskem nismo imeli nobene samostojne priloge in je bil Moj dom prva samostojna priloga, zamišljena pa je bila kot priloga, ki bi izšla dvakrat na leto. Spomladi in jeseni,« se začetkov spominja Domen Rant, ki je danes pomočnik direktorice oglasnega trženja. »V samostojno prilogo so nas pravzaprav prisilili komercialisti. Najprej smo Moj dom želeli natisniti znotraj obsega Dnevnikovih strani, potem pa so komercialisti preprosto dobili preveč oglasov in smo bili prisiljeni v oblikovanje samostojnega snopiča. Zanimivo je to, da danes skoraj nihče ne ve, katerega dne je priloga sploh izšla. Takrat smo namreč pozabili napisati datum izida. In tako zgolj ugotavljamo, da je priloga Moj dom začela izhajati maja 1996.«

Naslovnica in karikature

Miha Vrbinc ga dopolnjuje. »Nastajanje prve številke je bilo nekaj posebnega. Oglasi so deževali in iz ure v uro se je širil obseg, ki pa ga je bilo treba napolniti tudi z besedili. Naša odločitev, da v ustvarjanje priloge vključimo tudi del redakcije, se je izkazala za zelo dobro, saj smo že pri prvi številki dosegli, da to ni bil le snopič oglasov, ampak priloga z nasveti in zanimivimi prispevki. Res pa je, da nas je že v prvi številki reševal novinar Nedeljskega dnevnika Tomaž Bukovec. Nikoli ne bom pozabil, kako je sedel v svoji pisarni in pisal, jaz pa sem ves čas hodil k njemu in ga spraševal: 'Ali imaš še kakšno temo?' Njegov je tudi prvi uvodnik, ki ga prav tako nismo podpisali. Napisal je uvodnik, potem članek o nakupu hiš, reševal dilemo glede obnove stare domačije, v naslednjem tekstu pa je predstavil sanacijo stoletne hiše. Zanimivo je, da se je že v prvi številki začel podpisovati tudi s psevdonimom. Kot vidite, smo prvo številko temeljito posvetili obnovi starih hiš. Bukovec je namreč prav takrat končeval obnovo 120 let stare domačije, na vso srečo pa je imel vse dokaj dobro dokumentirano, da je slike lahko opremljal z besedili. Prav tako je imel izkušnje z iskanjem in kupovanjem starih hiš, tako da so besedila kar vrela izpod njegovih prstov,« se prve številke spominja Miha Vrbinc.

naslovnica_moj_dom.jpg

Veteran prve številke je tudi akademski slikar Jože Trobec. »Že prva naslovnica je nastala v skladu z enim izmed besedil, mislim, da z uvodnikom, ki je govoril o gradbenih podvigih in znanju, in tako sem orodje enostavno položil v samokolnico ter zraven narisal mojstra, ki si beli glavo s tem, kako naj kaj uporabi. Odgovor najdete v prilogi Moj dom. Takrat si niti v sanjah nisem mogel predstavljati, da se bo iz te priloge razvil uspešen štirinajstdnevnik oziroma štirinajstdnevna priloga Nedeljskega in Dnevnika. Naslovnice priloge Moj dom so dolga leta ostale skoraj enake in na daleč prepoznavne. Najprej so bile celotne karikature, potem sem začel bolj vključevati tudi fotografije, karikature pa so dolga leta ostale zaščitni znak naslovnice priloge Moj dom, s to razliko, da sem jih kasneje vključil v fotografije,« je povedal Jože Trobec.

Oblikovanje notranjih strani

Zasnovo prve številke je pripravil Jože Trobec, prve štiri je oblikoval Rok Makovec, vse od pete številke naprej je Moj dom postavljal in oblikoval Metod Šinkovec, kasneje pa je njegovo delo prevzel Vito Cof. Metod Šinkovec je vse do svojega odhoda z Dnevnika resnično živel za prilogo Moj dom in je ni jemal le kot serijski izdelek, ampak vsakokrat kot nekakšnega svojega otroka. Izdelek, s katerim se je tudi on kot oblikovalec želel pohvaliti. »Značilnost naše priloge je bila stalna rast. Nekaj let smo jo tiskali na časopisnem papirju, nove možnosti pa je prinesel prehod na sijajni papir, kar smo izpeljali oktobra 1999. Danes imam zaradi napredka računalniške tehnologije kot oblikovalec precej več možnosti, po drugi strani pa nas vse bolj lovi čas, kajti štirinajstdnevnik ima popolnoma drugačne zahteve, kot jih je imel nekoč mesečnik.

Enega največjih komplimentov za svoje delo pa sem dobil pred časom. Eden od avtorjev je bil dolga leta ves čas zraven pri postavljanju, tako da sva glede tega dokaj uigrana ekipa. Pred meseci je bil zadržan in sem njegova besedila postavil sam, pri naslednji številki pa mi je le prinesel fotografije za določene prispevke in rekel, naj jih postavim sam, ker to naredim bolje. To je argumentiral tudi s tem, da poznam njegove želje, brez njegove navzočnosti pa lahko, kot je rekel, brez 'motečih zunanjih dejavnikov' bolj sledim oblikovanju strani. Seveda potrebujem dobro besedilo in še boljše fotografije ter čas, da lahko strani oblikujem res tako, kot se spodobi. Tudi zato imajo rubrike, kot so Hiša meseca, Naš test, Vredno pozornosti, Pogled drugam in še nekatere, posebno vrednost v naši prilogi. Dobre fotografije in dobro oblikovanje so tisto, kar je moja večna želja pri postavljanju naše priloge. Je pa gotovo res, da smo priloga, ki je do zdaj najbrž objavila največ avtorskih fotografij na temo gradnje,« je pripovedoval Metod Šinkovec ob 10. obletnici priloge Moj dom.

Rubrike

V prilogi Moj dom smo predstavljali različne tematike, že kmalu pa smo uvedli tudi različne rubrike. Tako je rubrika Vredno pozornosti nastala v vasi Skomarje nad Zrečami. Tomaž Bukovec je videl zanimivo klop iz breze in ob njej se mu je porodila ideja za rubriko, tako je že leta 1999 začel iskati zanimive podrobnosti iz naše okolice. Vse, kar je vredno pozornosti.

Rubrika Vi sprašujete, Moj dom svetuje se je rodila po intervjuju z direktorjem Gradbenega inštituta ZRMK mag. Gojmirjem Černetom januarja 2002, predlagal jo je Domen Rant, kasneje pa je to preraslo tudi v druge oblike svetovanja našim bralcem. Prvi intervju, ki smo ga poimenovali Pogovor med malico, je bil objavljen v 39. številki februarja 2001, naš sogovornik je bil direktor Veluxa Vojko Golmajer. V naslednji številki smo gostili direktorja podjetja Riko hiše Janeza Škrabca, potem pa direktorja Heliosa Uroša Slavinca. In tako naprej.

Ena bolj priljubljenih rubrik je bila tudi Hiša meseca, naša prva »izbranka« je bila hiša Mateja Bizjaka v Regentovi ulici v Ljubljani, objavljena pa je bila septembra 2000 v 35. številki. Idejo o hiši meseca smo dobili ob spremljanju akcije podjetja Riko, ki je takrat izbiralo najlepše lesene hiše, mi pa smo vse skupaj razširili na vse lepe hiše. Po vsej Sloveniji je veliko zanimivih in lepih naselij, ideja o tej novi rubriki pa se je rodila na Dolenjskem. Ampak to sodi že v naslednjo petletko.