Če je pri hišah že jasno, kako in kaj, ter so napake le še pri določanju volumnov, lokacijah dovodov in odvodov, nekaj je še težav pri kuhinjskih napah, je pri zasnovi prezračevanja stanovanj veliko več dilem, idej in predvsem neprimernih rešitev, na katere je treba čim prej opozoriti, da se takoj razkrijeta dobra in slaba praksa ter se odvrne projektante in naložbenike od neprimernih rešitev.
Med poslovnimi motivi in tehnično korektnostjo
K pisanju me je spodbudila ponudba novih stanovanj na prestižni lokaciji Dunajska vertikala. Najprej so me presenetili nenavadno slabi tlorisi, potem pa seveda napačno zasnovano prezračevanje. V kakovostnem, prestižnem in verjetno cenovno visokem standardu stanovanj pač ne more biti tako pomembno področje rešeno tako zelo slabo.
Najprej se vprašajmo, kdo in kako odloča o zasnovi prezračevanja stanovanj. Jasno je, da ima glavno besedo investitor. Njegov cilj so čim nižji stroški in le redki investitorji upoštevajo kakovostne kriterije, posebno tiste, ki se ne vidijo. Za vse, kar je na očeh, bi krepko segli v denarnico, da bi stanovanja lažje prodali in da bi bila videti čim bolj imenitna, za tisto, kar se ne vidi, pa stiskajo do konca. Sam sem stanoval v bloku z več kot 100 stanovanji, kjer je bil le en ventil za dovod vode, torej če je kje puščala voda, si lahko prekinil le centralni dovod za več kot 100 stanovanj! Je pa investitor prihranil vsaj 20 evrov na stanovanje! Investitorji bi končnemu kupcu tudi mimogrede spustili ceno stanovanja za več tisoč evrov, da ga le kupi, ne bi pa plačali nekaj 100 evrov za višji tehnični standard stanovanja (ki ga kupec za ta denar ne more dokupiti, ko je stanovanje nared!).
In tu je glavni problem: kupec lahko kadar koli zamenja denimo parket z boljšim, dražjim, ne more pa na enostaven način narediti kakovostnega prezračevanja, če objekt na to ni pripravljen. Pri odločitvi o sistemu prezračevanja lahko odloča tudi investitorjeva osebna afiniteta ali poslovna navezanost na določenega ponudnika proizvodov: izbral bo slabši in dražji ter za uporabnika manj ugoden aparat ali sistem, le da bi ustregel prijatelju ali sebi... Ne vem, kdo je pri Dunajski vertikali odločal, vendar pa gotovo ni bil navzoč suveren in tehnično podkovan projektant, ni bilo kakovostne primerjalne analize več rešitev in gotovo je bila cena pomembnejša kot kakovost in ugodje uporabnikov.
Skupno ali ločeno prezračevanje
To zdaj ni več vprašanje, do včeraj je pa še bilo. Namreč skupni prezračevalni sistem za veliko stanovanj (ali šolskih razredov) porabi izredno veliko tlorisa z dvižnimi vodi, je velik operativni in finančni zalogaj za vzdrževanje, problem je delitev stroškov... O tem sem več napisal v drugem članku, ki ga najdete na www.prezračevanje.si. Seveda je glavni razlog pri investitorjih cena investicije, in če že tehnični argumenti niso prevladali, so pa finančni. V tem primeru sta se torej investitor in projektant odločila za sistem prezračevanja po stanovanjih, kar je ustrezno in logično, od tod naprej je šlo pa vse narobe.
Neprimerna rešitev prezračevanja
Kako je narejeno prezračevanje v Dunajski vertikali po na internetu dosegljivih podatkih? V dnevni sobi je (časovno regulirano) stensko prezračevanje z vračanjem toplote, v kuhinji in sanitarnih prostorih so klasični odvodni ventilatorji, v sobah in spalnicah ni nič oziroma tam so okna. Še kar poceni rešitev, denimo okoli 1000 evrov dražja od dosedanjih (sicer napačnih) klasičnih rešitev, kjer ni razen odvodnih ventilatorjev v kuhinji in sanitarijah ničesar. Tehnično gledano to pomeni, da stanovanje ni narejeno po sanitarnih predpisih, niti po PURES, saj stalna izmenjava zraka ni zagotovljena in je bivanje v takem stanovanju smrtno nevarno. Ne vem, kako so strokovno »frizirali« izračune, vendar bi za takšno stanovanje morali upoštevati 80 odstotkov izmenjave zraka brez rekuperacije in okoli 20 odstotkov izmenjave z razmeroma slabo rekuperacijo. Takšno stanovanje bo porabilo vsaj 20 kWh/m2 več toplote za ogrevanje na leto kot tisto s kakovostno rekuperacijo in kupec ali investitor v nobenem primeru ne more računati na kakšno subvencijo za energetsko varčnost.
Zakaj je sistem napačen? Najprej zato, ker ne ustreza predpisom in ne zagotavlja konstantne samodejne izmenjave zraka, kar bi celo za nižjo ceno lahko dosegli s sistemom higrosenzibilnega prezračevanja, v katerem bi bilo celotno stanovanje kakovostno prezračevano, čeprav brez rekuperacije.
Potem zato, ker so namestili lokalne rekuperatorje le v dnevne sobe, spalnice pa so brez prezračevanja, kar je velik problem, saj smo denimo med delavniki več časa v spalnici kot v dnevni sobi. In zakaj ni dal projektant lokalne naprave še v spalnice? Najprej zato, ker bi seštevek več naprav stal že toliko kot kakovosten centralni sistem, in nato zato, ker lokalne naprave niso tihe, v spalnicah pa se ponoči prav vse sliši, tudi miši, ki hodijo po prstih, zato bi lahko bila lokalna naprava v spalnicah prehrupna in bi prišlo do neljubih reklamacij. Torej če so se odločili za lokalne rekuperatorje, potem bi jih pač morali dati v vse sobe, saj v vseh sobah bivajo ljudje.
Naslednji problem so tako imenovani umazani prostori, to so kuhinja, kopalnica, WC, utiliti, shramba… Ti prostori niso stalno odzračevani, ampak le občasno, z občasnim vklopom odvodnega ventilatorja. Tega pa redko kdaj uporabljamo, saj je glasen, v shrambah in utilitiju pa ga le redko vključimo. In ravno v teh prostorih je veliko vlage in prav tam se bo najprej nabrala plesen na zidovih.
Kaj je še narobe s to rešitvijo? Ko se vklopi kateri koli odvodni ventilator, se pojavi vprašanje, od kod se bo vzel dovodni zrak: namreč če veliko zraka odvajaš, mora na njegovo mesto priti nov, svež, zunanji zrak. V dobro zatesnjenem stanovanju ni jasno, kako in od kod bo ta zrak prišel v stanovanje. Uporabniki bodo morali ob vsakem vklopu katerega koli odvodnega ventilatorja odpreti kako okno – to pa je dodatno delo in bivalno neudobno (vdor umazanije, hrupa, mrzlega ali vročega zraka, dež, veter…). Če okna ne bo nihče odprl, kar je zelo verjetno, se bo ventilator sicer vrtel in ropotal, vendar bo količina odvedenega zraka majhna, veliko manjša, kot je predvidena.
Projektant in investitor sta naredila kup napak:
• stanovanja bodo nekomfortna, neprezračevana skladno s predpisi,
• za 500 evrov nižji strošek na stanovanje bi lahko naredili higrosenzibilno prezračevanje,
• za od 2000 do 3000 evrov višji strošek na stanovanje bi lahko naredili komfortna stanovanja v pasivnem standardu in dobili bi lepo subvencijo, ki bi presegla vse stroške za ta standard,
• na trgu ne bodo imeli konkurenčne prednosti pred pasivnimi stanovanji, ki so bolj komfortna in imajo nižje obratovalne stroške.
Le dve ustrezni rešitvi
Za stanovanja, posebno nova, sta primerni le dve rešitvi. Prva je higrosenzibilno prezračevanje, ki so ga zadnjih 30 let delali povsod po Evropi, mi smo ga pa prespali in je dejansko danes že zastarelo ter v luči novih energetsko kakovostnih zahtev neprimerno. Je pa tehnično in sanitarno primerno, saj zagotavlja konstanten pretok zraka skladno s prisotnostjo ljudi. Torej je to absolutno bolje kot nič, čeprav ni vračanja toplote.
Druga rešitev je centralni sistem za vsako stanovanje, torej ena naprava z vračanjem toplote za vsako stanovanje: zrak se dovaja v bivalne prostore in odvaja v sanitarnih prostorih in kuhinjah, brez kakršnega koli neposrednega odvoda zraka. Centralna naprava mora biti primerne oblike, da ne troši tlorisa (stropna izvedba), mora biti tiha (po predpisih največ 30 dB, še bolje 20 dB) in seveda mora imeti kakovosten menjalnik toplote in učinkovit toplotni izkoristek, večji od 80 odstotkov. Takšen sistem je relativno poceni, ker je manj prezračevalnih vertikal, je dejansko »zastonj«, saj varčuje s porabo tlorisa, hkrati je takšno stanovanje izredno komfortno, udobno za bivanje in vzdrževanje, da ne omenjam solidnih subvencij in komercialne prednosti na trgu.
Lokalne naprave z rekuperacijo so primerne le za sanacije, v primeru, da stanovanja ne izpraznimo in ga ne moremo v celoti prepresti s cevmi za centralno prezračevanje. Nova stanovanja nimajo z lokalnimi napravami kaj početi, saj so dražje od centralnega sistema, so preglasne za spalne prostore in ne rešujejo odvoda zraka iz sanitarnih prostorov.