Hamnhuset, Švedska
V okviru programa Build with Care (Gradite skrbno), delno financiranega s strani Evropske unije, čigar cilj je vsesplošna energetska učinkovitost v gradbeništvu, so zgradili stanovanjsko naselje Hamnhuset, ki ga sestavljajo izključno pasivne hiše. Dokončali so ga leta 2008, služi pa kot demonstracijski primer novega načina gradnje stanovanjskih stavb na Švedskem. Je največja stanovanjska pasivna nepremičnina, kdaj koli zgrajena na Švedskem. Skupaj ima namreč kar 116 stanovanjskih enot.
Uporabljena tehnologija
Sončni zbiralniki v poletnih mesecih pokrijejo vse potrebe po topli vodi; v zimskem času pa se za ogrevanje uporablja električna energija iz obnovljivih virov. Ocena porabe za ogrevanje in toplo vodo je približno 28 kilovatnih ur na kvadratni meter, električne energije pa 29 kilovatnih ur na kvadratni meter.
Primerjava stroškov in prihrankov
Stroški gradnje so bili v primerjavi z običajno zgrajenimi stavbami višji za okoli štiri odstotke. To pomeni, da je projekt stal približno 800.000 evrov več kot objekt iste velikosti in namembnosti, zgrajen po klasičnih standardih. Razlika pa se bo predvidoma izravnala v prvih treh letih uporabe objekta. Poleg tega Hamnhuset v ozračje pošilja kar 75 odstotkov manj emisij ogljikovega dioksida.
Lodenareal, Innsbruck, Austrija
Investitor Neu Heimat Tirol je zgradil največji projekt pasivnega stanovanjskega naselja v sosednji Avstriji, imenovanega Lodenareal, in sicer v Innsbrucku. Na 33.000 kvadratnih metrih so postavili 354 stanovanj, ki izpolnjujejo stroge standarde pasivne gradnje.
Uporabljena tehnologija
Skupna letna poraba energije na kvadratni meter naj bi bila okoli 7 kilovatnih ur. Približno 80 odstotkov energije za ogrevanje bodo proizvedli s kombinacijo peči in plinskega kotla, preostalih 20 odstotkov pa bodo pridobili s solarnimi paneli. Ti so nameščeni na 1.050 kvadratnih metrih površine: vsak kvadratni meter fotovoltaičnih celic pa naj bi letno zagotovil za 350 kilovatnih ur sončne energije.
Stroški in prihranki
Skupni stroški projekta so znašali 52 milijonov evrov. Ocenjeno pa je, da bodo dodatni stroški za izboljšanje lastnosti porabe energije iz standardne v pasivno znesli še približno 11 odstotkov osnovne cene. Od tega bo sedem odstotkov denarja pokritega z javnofinančnimi subvencijami, preostale štiri pa bi morali zaradi izjemno nizke porabe goriva dobiti povrnjene v bližnji prihodnosti. Pričakuje se tudi, da bo projekt vsako leto v ozračje izpustil za 680 ton manj emisij ogljikovega dioksida ter v primerjavi s standardnimi načini gradnje zmanjšal porabo energije za kar 80 odstotkov.
Weiz, Avstrija
Projekt v mestu Weiz je sestavljen iz 22 stanovanjskih enot. Električno energijo pridobiva s fotovoltaičnimi paneli in izkoriščanjem vetrne energije. Skupna poraba energije je samo 68 kilovatnih ur na kvadratni meter.
Uporabljena tehnologija
Za gradnjo je značilna uporaba optimizirane tehnologije za različne dele objekta, posebno glede na usmerjenost k soncu. Okoli 40 odstotkov energije za ogrevanje pridobivajo iz biomase, 60 odstotkov pa iz sončnih celic.
Energon, Ulm, Nemčija
Stavba Energon se razteza na površini 8.000 kvadratnih metrov in je največji poslovni objekt na svetu, ki je zgrajen po standardih pasivne gradnje. Skupno na leto prihrani kar okoli 175 ton emisij ogljikovega dioksida.
Uporabljena tehnologija
Klimo v stavbi regulira kombinacija izmenjevalnika toplote (to so plastične cevi v zemlji, položene na površini približno 5.000 kvadratnih metrov, s štiridesetimi mesti za izmenjavo toplote) in dobrega prezračevanja. Temelji, stene in streha so izolirani z 20 do 50 centimetrov debelo izolacijo in trojno zasteklitvijo. Fotovoltaični paneli so nameščeni na skupni površini 382 kvadratnih metrov in na leto proizvedejo 12.000 kilovatnih ur energije.
Več slik energijsko varčne, četudi privlačne gradnje pa si oglejte še v fotogaleriji.