Ni namreč dovolj, da imamo debelo toplotno izolacijo, ampak moramo poskrbeti tudi za dovolj dolg fazni zamik. Klimatska naprava sicer rešuje številne težave, ampak v slabo in nepravilno izoliranih objektih z velikimi nezasenčenimi okni bo poraba električnega toka zelo velika in finančno obremenjujoča. Zato je nujno treba pomisliti tudi na nekatere dodatne ukrepe. Naj najprej spregovorimo nekaj besed o faznem zamiku, ki je danes eden največjih krivcev za pregrevanje objektov.

Fazni zamik

Fazni zamik je mogoče izboljšati tudi z različnimi gradbenimi materiali. Nekoč so se strehe gradile samo z izolacijo in po možnosti celo samonosno folijo, kasneje so začeli graditi podeskane strehe, višja stopnja pa so plošče agepan. Cilj pri zaščiti pred poletno toploto je doseči tak zamik prehoda temperature skozi streho (ali steno), da najvišja dnevna temperatura v notranji prostor prodre šele, ko se zunaj že toliko hladi, da se s prezračevanjem prek gradbenih delov segretega prostora lahko doseže nasprotno delovanje. Težnja je doseči fazni zamik okoli 12 ur, 10-urni pa je nekako minimalni, ki še zadošča.

dom256_streha_sencila3.jpg

Za boljšo razumevanje podatkov poglejmo različne materiale in fazne zamike. Deseturni fazni zamik je, kot smo rekli, minimalni fazni zamik, ki še zadošča, da se stavba ob normalnih pogojih ne pregreva. Klasične montažne gradnje so imele v preteklosti fazni zamik okoli 6 ur, podobnega ima tudi večina obstoječih streh z urejenimi mansardami, tako da ne preseneča, da neprimerno izolirane mansarde veljajo poleti za vročinske kletke.

Podatek o faznem zamiku dobite iz preprostega izračuna. 10 ur (600 minut) delimo s faznim zamikom materiala v minutah na centimeter. Na primer: 600 min/50 min/cm = 12 cm. To pomeni, da deseturni fazni zamik dobimo z 12 cm debelo ploščo agepan. Na drugi strani bi za dosego deseturnega faznega zamika potrebovali bistveno več stiroporja (EPS 200): 600 min/15min/cm = 40 cm, kar pove svoje. Seveda je to le eden izmed podatkov, ki jih potrebujemo pri izbiri izolacije, pomemben je tudi podatek o toplotni prevodnosti posamezne izolacije. Vsekakor vam priporočamo, da ob gradnji ali sanaciji podstrešja nujno upoštevate tudi te podrobnosti.

Senčila

Kako zmanjšati vročino v objektih s senčili? Kdor ima strešno okno obrnjeno na jug, je pomen senčenja gotovo že spoznal, kajti strešna okna morajo imeti zunanje senčilo, kar je najboljše, ali roleto. Na tak način preprečimo segrevanje stekla in sevanje v notranjosti. Strešna okna so že v preteklosti vedno narekovala trend najkvalitetnejših oken (zaradi največje obremenjenosti) in podobno je tudi na področju zunanjih senčil.

dom256_streha_sencila4.jpg

Okna, obrnjena na južno stran, morajo biti obvezno zasenčena z zunanje strani. S tem preprečimo neposredno segrevanje stekla in sevanje v notranjost, poleg tega se ob senčilu ustvari zračni tok, ki dodatno ohlaja steklo. Danes se dogaja, da nekdo nabavi stavbno pohištvo s kakovostnim steklom, pred vročino pa prostor zaščiti le z notranjim senčilom in potem ohlaja prostor s klimatsko napravo. Notranja senčila zmanjšujejo osončenost, dodatno izboljšajo toplotno izolativnost okna v zimskem času, glede preprečevanja prodora vročine v prostor pa so neučinkovita.

Naj omenimo še zaščito naših prostorov pred komarji. Ti so lahko poleti izredno nadležni in marsikdo se proti njim bori z različnimi sredstvi. Najlažje in predvsem brez obremenjevanja okolja lahko komarjem preprečimo »vstop« v naše stanovanje s pomočjo komarnikov, posebnih mrež, ki jih namestimo na okna. Saj, kaj je lepšega kot odprto okna ali vrata brez strahu, da bi vas začel nadlegovati kakšen komar, muhe ali druge žuželke? Sistemi so različni, lahko pa se odločite za fiksne komarnike, zelo uporabni so tudi rolo komarniki, za velika balkonska vrata ali vrata na terasah so posebno primerna drsna vrata – komarniki. Izum, ki se uporablja že desetletja. Proizvajalci so s sodobnimi sistemi zapiranja poskrbeli za večjo dostopnost in uporabnost komarnikov, žal pa so premalo izkoriščeni in premalokrat nameščeni v naših domovih. Saj, povsem mimogrede: kolikokrat ste že videli po televiziji reklamo za sredstvo proti komarjem in kolikokrat za komarnike?