Bistvo dobre zaščite je v tem, da je les čim bolj prezračevan in na suhem. Pod streho, če pa to ni mogoče, na primer pri lesenih ograjah, masivnih lesenih mizah, lesenih klopeh, lesenih igralih in tako naprej, je smiselna konstrukcijska zaščita, posebna zaščita ali dodatna specialna obdelava lesa. Temeljno je, da les ni v stiku z zemljo. Če boste leseni steber zabili v zemljo, vam bo ta po nekaj letih zgnil, pa če je smrekov ali hrastov. Drugi primer: če boste leseno klop čez zimo prekrili s polivinilom in les ne bo prezračevan, se bo pod polivinilom nabirala vlaga. V takem primeru ne bo pomagala nobena, še tako dobra barva.
Konstrukcijska zaščita
Ko prvič ščitimo nov les, se splača potruditi. Če bomo upoštevali vse dejavnike, ki odločilno vplivajo na njegovo zaščito, bomo imeli kasneje manj dela in bo za vzdrževanje ustrezne zaščite lesa dovolj le osvežilni premaz približno vsako drugo leto. Prvi korak je nedvomno izbira kakovostnega lesa, po možnosti prvega kakovostnega razreda. To pomeni, da je bil les sekan v pravem letnem času (pozimi, ko drevo počiva in zato v lesu ni veliko sokov), pravilno sušen, rezan in obdelan. Predvsem pri elementih, ki so vremenu zelo izpostavljeni, je pomembno, da zagotovimo tudi konstrukcijsko zaščito lesa. To pomeni, da poskrbimo za to, da na lesu ne zastaja voda, da ni v stiku z zemljo in da so prečni oziroma čelni rezi na lesu dodatno zaščiteni (kemično ali mehansko z npr. nadstreški).
Nato izberite ustrezen premaz oz. kombinacijo premazov. Impregnacija bo preventivno zaščitila les pred napadom škodljivcev, lazura oziroma pokrivna barva pa ga bo dekorativno obarvala in zaščitila pred vremenskimi vplivi. Pred premazovanjem skrbno preberite navodila na embalaži, saj boste tam našli kratek in jedrnat opis načina dela, ki bo zagotovil optimalne rezultate. Preverite, ali je površina lesa suha, obrušena in odprašena, nato pa leseni element premažite. Za uspešno zaščito lesa so pomembne tudi vremenske razmere v času premazovanja.
Korak višje
Proizvajalci barv, kot je na primer Belinka, priporočajo posebej skrbno pripravo lesa in prvo barvanje. Temeljno je, da se premaz čim bolj vpije v les, za kar je seveda pogoj tudi določena gladkost in predvsem suhost lesa. Pri bolj zahtevnih impregniranjih priporočajo potapljanje lesa v premaz za več ur (ne samo kratkotrajno namakanje), kajti le tako bo s pomočjo osmoze premaz prodrl globlje v les, po zares temeljiti osušitvi pa sledijo zaščitni premazi.
Za res ekstremno obremenjene lesene dele strokovnjaki priporočajo globinsko impregnacijo. Ta je primerna za različne bolj obremenjene ograje, predvsem pa se ta metoda največ uporablja pri zaščiti lesenega stavbnega pohištva.
Bistvo sredstva za globinsko impregnacijo je, da ima visoko viskoznost in se dobro vpije v les, praviloma pa zaščitna sredstva vsebujejo tudi anorganske soli, ki se fiksirajo v les in jih po določenem času dež ne izpere.
Impregnacije izvajajo v impregnacijskih bazenih, v katere namakajo lesene dele 24 ur, potem pa jih s pomočjo črpalk izpraznijo, tako da premaz počasi odteče z dela, ki ga želimo zaščititi, in se tam tudi deloma posuši. Pred montažo je nujno daljše sušenje v zračnem in pred vremenskimi vplivi zaščitenem prostoru in seveda – spet dodatna zaščita s primernimi premazi.
Impregnacija v kotlih in termična zaščita
Še višja stopnja je impregnacija lesa v kotlih pod tlakom. Les najprej v kotlih izpostavijo podtlaku, da se odprejo lesne celice. Nato se doda kemična zaščita, ki jo predstavlja vodna raztopina anorganskih snovi. S povišanjem tlaka na 8–10 atmosfer dosežejo boljše vpijanje anorganskih snovi v les. Kasneje se organske snovi v zaščitnem sredstvu v procesu fiksiranja vežejo na les, ga trajno zaščitijo in se iz lesa ne izpirajo.
Najbolj zahtevno in vrhunsko zaščito lesa predstavlja termična obdelava. Tako obdelane deske se na primer uporabljajo za fasade. Praviloma se uporablja les iglavcev in ne tropski les. Žal nekateri arhitekti delajo napake in vgrajujejo na lesene fasade tropski les, ki pa po določenem času izgubi vso svojo lepoto, stavba z leseno fasado pa postane kot stara propadajoča baraka, namesto da bi to bila izjemno lepa fasada.
Za zunanje talne obloge je najprimernejši tropski les, bistvo njegove trajnosti je stalna vlažnost, in to brez zaščite. Les za fasade je izpostavljen največjim obremenitvam. Vlaženju in sušenju, s tem, da je skoraj nemogoče vzdrževati nekakšno stalno vlažnost. Zato te lesene obloge termično obdelajo pri različnih temperaturah glede na pričakovane pogoje uporabe, gre pa za temperature nad 200 stopinj Celzija. Termično obdelan les je kasneje spet nujno treba dodatno zaščititi z lazurnimi ali prekrivnimi barvami. Poznamo tri stopnje termične obdelave lesa. Prva je za les, ki ne bo izpostavljen dežju, druga stopnja predvideva občasno izpostavljenost, tretja pa največjo. Vse tri stopnje ne predvidevajo stika z zemljo, ki je za les »smrtonosna«, pri vsaki vgradnji pa ne pozabite na zračni medprostor med lesenim elementom in spodnjo nosilno površino.
Termično obdelan les je dolgo obstojen brez dodatnih zaščitnih premazov, vendar pa pod vplivom vremena oziroma UV-žarkov potemni, na površini razpoka in lahko se začne razvoj alg. Zato ga je treba dodatno zaščititi. Pigmentirani premazi zaščitijo les pred UV-žarki in sivenjem, kar pomeni, da ohrani naravni videz. Tako se najpogosteje za zaščito uporabljajo lak lazure z rjavimi pigmenti, ki se najbolj približajo barvi termolesa. Po obdelavi je les nekoliko temnejši. Nadaljnje vzdrževanje je odvisno od vrste uporabljenega zaščitnega sredstva. Priporočljiva je obdelava pred vgradnjo in takoj po njej. Potek vsake obdelave je odvisen od vrste premaznega sredstva in proizvajalca.
Predstavili smo vam nekaj osnov, naj pa ob tem dodamo, da to ne pomeni, da je treba ves les termično ali morda globinsko zaščititi in potem vzdrževanje ne bo več potrebno. Pri izbiri vrste prvega impregnacijskega premaza ali stopnje zaščite morate v bistvu tudi preveriti stroške. Vendar ne le stroškov za osnovno zaščito, ampak tudi za kasnejše vzdrževanje, ki je eden temeljev za trajnost lesa. Konstrukcijsko dobro zaščitena lesena ograja (dovolj so že pravilni rezi) bo ob rednem vzdrževanju zdržala leta in leta. In kaj je redno vzdrževanje? Ve se, mojster s čopičem v roki...