Naravne ovire. Pri gostem sajenju ustreznih rastlin se čez nekaj let oblikuje naravna neprehodna ograja, ki ob ustrezni oskrbi odlično služi svojemu namenu. Izbiramo lahko med vedno zelenimi ali listopadnimi, ki pred zimo odvržejo listje in odprejo pogled. Slednje so bolj privlačne za živali, ki si tu ustvarijo svoje domovanje.
Zakritje
Z živo mejo poskrbimo za intimnost bivalnega prostora in skrivamo očem nezaželeno. Vedno zelene oblikujejo trajno zaščito, zato so zelo priljubljene v strnjenih naseljih mest, bližje podeželju pa so te potrebe manjše.
Načrtovanje meje
Živa meja je večletna postavitev, zato jo moramo skrbno načrtovati. Predvsem je pomemben izbor rastlin, ki ustrezajo kriterijem za oblikovanje meje in razpoložljivemu prostoru. Preden rastline izberemo, se moramo dobro seznaniti o njihovih lastnostih, kot so hitrost rasti, višina, širina, občutljivost za določene bolezni in škodljivce, talne posebnosti in ustreznost glede obstoječega podnebja. Pri sproščenih naravnih oblikah so pomembni oblika, cvetenje, barva listja ipd. Rastline za naravne meje naj bodo podobnih velikosti, z mešanjem različnih vrst in sort pa lahko sestavimo kombinacijo, ki bo atraktivna vse leto. Za simetrične in strogo oblikovane meje pa izbiramo med rastlinami, ki takšno ravnanje dobro prenašajo in so lahko vedno zelene ali listopadne.
Hitrost rasti
Seveda bi vsi radi takojšen učinek meje, izbiramo pa lahko med hitro in počasi raslimi rastlinami, ki imajo svoje prednosti in slabosti. S hitro rastočimi je kasneje veliko dela zaradi pogostejše rezi in oblikovanja, da jih obdržimo v načrtovanih okvirih. Počasi rasle pa največkrat namenimo pri notranji razdelitvi prostora med posameznimi vrtnimi deli in tam, kjer sta takšna postavitev in počasnejša rast dobrodošli.
Izbor listopadnih rastlin
Za oblikovane meje iz listopadnih rastlin se lahko odločamo med gabrom, bukvijo, glogom in lipo. Beli gaber ima to dobro lastnost, da obdrži posušeno jesensko listje, zato delno zakriva tudi v zimskem času. Pri bukvi pa obstaja tudi različica z rdečimi listi, ki jo lahko kombiniramo z zeleno ali postavimo kot samostojno. Za cvetoče naravne meje pridejo v poštev vrtnice in šipki, pri nizkih pa se lahko odločimo za sivko.
Izbor vedno zelenih rastlin
Tisa je odličen izbor za živo mejo, vendar ima počasno rast, zato je potrebnih od 6 do 10 let za njeno oblikovanje. Kleki so zelo priljubljeni, saj je z njimi malo dela, pri smreki pa moramo z rezjo skrbeti za stožčasto obliko, da ne pride do sušenja spodnjega dela. Med vedno zelenimi listavci in nasploh je pušpan še vedno na vrhu priljubljenosti, odločimo pa se lahko tudi za lovorikovec, ki ga krasijo lepi svetleči listi.
Obrezovanje in vzgoja
Pravkar posajeno listopadno živo mejo režemo močno nazaj za približno tretjino rasti, da se ta dovolj zgosti. Največja napaka pri vzgoji je ravno neučakanost in želja po čimprejšnjem učinku. Zaradi nezadostne rezi pa postane takšna meja razpotegnjena z golim spodnjim in košatim zgornjim delom. Meja iz iglavcev mora biti redno negovana, saj večina rastlin ne prenese močnega pomlajevanja. Obraste se le mlajši les, starejši pa ne.
Z živo mejo nastane ne samo dejanska, pač pa tudi psihološka pregrada, znotraj katere ustvarjamo svet po svoje. So hkrati lepe in praktične, zato imajo velik pomen pri oblikovanju vrtnega prostora.
