Zelenjavne gredice se počasi polnijo s sejano in sajeno zelenjavo. Prezimne solatnice, ki smo jih sejali že jeseni, po potrebi presadimo na ustrezno razdaljo, da bodo imele dovolj prostora za oblikovanje glavic. Pri tem ni potrebno, da so linije vrtnin ravne in da posamezno gredico zasede samo ena vrsta. Če pogledamo naravno okolje, lahko vidimo, da povsod uspevajo mešane združbe različnih vrst. Nekatere se medsebojno ne samo tolerirajo, temveč si tudi pomagajo, seveda pa so med posameznimi rastlinami tudi sovražni odnosi. Na vrtu se tako izogibamo mešanju sorodnih vrst, kot so paradižnik, krompir in jajčevec, obstajajo pa tudi vrtnine, ki se ne prenesejo, čeprav niso sorodne.
Na vrtu naj najdejo mesto tudi cvetlice
Svoje mesto naj najdejo na vrtu tudi različne cvetlice, ki bodo pomagale pri privabljanju koristnih žuželk, opraševanju, odvračanju škodljivcev in izboljšanju okusa pridelane zelenjave. Pred časom se je trend monokulturnega pridelovanja na velikih površinah prenesel tudi na vrtne gredice, vendar je takšno početje nesmiselno. Na vrtu veljajo drugačna pravila, predvsem pa se je treba izogibati rabi kemije. Dober vrtni kompost bo popolnoma zadostil potrebam večine vrtnin, če ga nimamo, pa lahko uporabimo tudi tovarniško pripravljena organska gnojila.
V sadovnjaku se marelice odpirajo med prvimi in takoj ko se ozračje primerno ogreje. Zato so najbolj občutljive za spomladanske slane, ki v tem času niso nobena redkost. Sajene v varnem zavetju ob steni so nekoliko zavarovane, kljub temu pa nas v času, ko odpirajo cvetove, skrbi, kako se bo izteklo. Sadnim rastlinam lahko še vedno gnojimo z organskimi in mineralnimi gnojili, če tega še nismo naredili jeseni. Vendar pri tem ne smemo pretiravati, četudi gre za povsem naravna gnojila, temveč se držimo priporočenih odmerkov. Pregnojena tla so pogosto vzrok za občutljivost sadnih rastlin tako za škodljivce kot bolezni. Med prvimi so to listne uši, bolezen preveč gnojenih tal pa so sadne gnilobe.
Tudi gredice s trajnicami se že prebujajo, vse pa je v pričakovanju cvetenja tulipanov, ki so prvaki med jesenskimi čebulicami. Kljub njihovi lepoti jih še vedno premalo sadimo na naših vrtovih. Največji krivec za to je voluhar, ki mu čebulice tulipanov zelo teknejo in jih lahko čez zimo pospravi vse do zadnje. Dokler so trajnice še majhne, jih nekoliko okopljemo, odstranimo plevelne rastline in jih po potrebi razdelimo. Če so pri hiši majhni otroci, se izogibajmo sajenju rastlin, ki bi jim lahko bile nevarne. Predvsem to velja za takšne z vabljivimi plodovi, podobnimi borovnicam, jagodam in drugim sadežem.
April je mesec setve in sajenja
Ob zadostni vlagi in ustrezni temperaturi bodo gredice hitro ozelenele, žal pa bodo med našimi rastlinami tudi takšne, ki tam nimajo kaj iskati. Pri njihovem odstranjevanju si pomagamo z različnim ročnim orodjem, s herbicidi pa uničujemo samo najtrdovratnejši plevel, ki se ga nikakor ne moremo znebiti. Vendar je pri tem zelo pomembno, kdaj in kako se ga lotimo. Robidovje bomo uspešno uničili samo v času najintenzivnejše rasti, ki je maja in konec avgusta. Takrat je tok rastlinskih sokov v rastlini najmočnejši in sredstvo bo hitro doseglo tudi najmanjše koreninice v tleh.
Pred nami so dnevi, ko se rastline odpirajo druga za drugo in skorajda tekmujejo, katera bo lepša. Vsak ima svojo rožico, zato je težko razsoditi, kateri pripada ta čast. Navsezadnje pa to sploh ni pomembno in se raje prepustimo uživanju v lepoti narave, ki si daje duška po dolgi in hladni zimi.
