Kotel na biomaso z grelnikom za vodo

Mitja Tramšek iz Miklavža pri Ormožu živi v dvostanovanjski masivni hiši s prizidkom in skupno površino 150 kvadratnih metrov, zgrajeni leta 1970, leta 1976 pa so ji dodali še prizidek. Hiša, v kateri živi šest stanovalcev, je bila obnovljena leta 2005, prizidek pa leta 2003.
Za izolacijo hiše so uporabili stekleno volno (10 cm), na delu hiše je izolacija debela 6 cm, ponekod pa 5 cm. Na ploščo proti neogrevanemu podstrešju je položenih 6 cm kamene volne, nanjo pa sloj podbetona. V kleti je izolacija iz ekstrudiranega poliestra (8 cm). Na hiši je skupno 14 oken s toplotno prehodnostjo (U) 1,1 W/m2K (zasteklitev).

Hišo ogrevajo s kotlom na lesno biomaso (KWB Classicfire SHV 20) z nazivno toplotno močjo 20 kW in 93,7-odstotnim izkoristkom. S tem kotlom (dodan je še 300-litrski grelnik za sanitarno vodo) ogrevajo tudi vodo v enem gospodinjstvu (4 osebe), medtem ko v drugem gospodinjstvu uporabljajo električni grelnik, v prihodnje pa bo ogrevanje tople vode priključeno na skupni kotel.

Celotno hišo prezračujejo in hladijo z odpiranjem oken, na katerih so nameščene rulete. Lastniki so poskrbeli tudi za zbiranje deževnice. Ob hiši imajo v zemlji zakopan zbiralnik (12.000 litrov) za vodo, ki jo uporabljajo za izpiranje stranišča, za gospodinjske aparate in zalivanja vrta. Z uporabo deževnice so porabo vode iz javnega vodovoda v obeh gospodinjstvih zmanjšali za polovico. V zadnjih letih so v hiši zamenjali gospodinjske aparate in kupili nove z oznakama A in A+.

Toplotna črpalka in sončna elektrarna

petkovsek_hisa.jpg

Montažna pasivna hiša Mitje Petkovška z Iga pri Ljubljani je bila zgrajena leta 2010. V hiši s 138 kvadratnimi metri površine živijo trije stanovalci. Izdelana je iz lesenega skeleta, obloženega z lesno-vlaknenimi ploščami, med katerimi je 36 cm debel sloj celuloznih kosmičev. Pod streho je izolacija (celulozni kosmiči) debela 50 cm. Strop v kleti je obložen z 8 cm sloja stiropora, na tleh pa je 25 cm debel sloj izolacije (neopor). Na hiši je skupno 9 oken (toplotna prehodnost 0,5 W/m2K).

Hišo ogrevajo s pomočjo toplotne črpalke zemlja/voda (Drexel&Weiss Aerosmart XL) z nazivno toplotno močjo 2,7 kW in grelnim številom 3,8. Toplotna črpalka je povezana s talnim ogrevanjem in s sistemom za prezračevanje z rekuperacijo odpadnega zraka. Prav tako jo uporabljajo za ogrevanje sanitarne vode v 200-litrskem grelniku. Poleg prisilnega prezračevanja je predvsem v poletnem času pomemben tudi manjši nadstrešek nad okni, ki so obrnjena proti jugu. Nadstrešek je namreč postavljen tako, da v poletnem času sonce ne more sijati neposredno v bivalne prostore, medtem ko v zimskem času sončni žarki dosežejo tudi notranje prostore. Na oknih imajo nameščene žaluzije, ki dodatno pripomorejo pri ustvarjanju prijetne temperature v notranjosti hiše.

Na strehi in na nadstrešku je nameščena sončna elektrarna, s pomočjo katere proizvedejo dvakrat več električne energije, kot je porabijo za ogrevanje in vse druge potrebe v gospodinjstvu. Vse potrebno imajo pripravljeno tudi za zbiranje in uporabo deževnice, ki jo bodo uporabili za splakovanje stranišča in za zalivanje vrta ter pranje avtomobila.

Za polovico manjša poraba vode iz vodovoda

dovc_akcija2.jpg

Enostanovanjska montažna hiša Mitje Zupana iz Vodic, v kateri živijo trije stanovalci, je velika 120 kvadratnih metrov in je bila zgrajena leta 2010. Hiša, zgrajena po sistemu Lumar Prestige, ima zunanje stene debele 34,5 cm, vmes je izolacija iz propolena in mineralne volne (skupno 30 cm). Pod strešno kritino je položena mineralna volna (26 cm). V hiši je vgrajenih 16 oken s toplotno prehodnostjo 0,7 W/m2K in tri strešna okna (toplotna prehodnost 1,1 W/m2K za zasteklitev). Za ogrevanje prostorov uporabljajo toplotno črpalko z nazivno toplotno močjo 6,84 in grelnim številom 4,3. Toplotno črpalko uporabljajo tudi za ogrevanje sanitarne vode. V sistem je vgrajen tudi dvostopenjski električni grelnik (3 kW), ki je povezan s toplotno črpalko. V prihodnje bodo sistem nadgradili s sončnimi zbiralniki.

Za prezračevanje prostorov je v hiši vgrajen centralni sistem za prezračevanje z rekuperacijsko enoto Mitsubishi Lossnay. Hišo ohlajajo predvsem z odpiranjem oken v poletnem času, ko imajo ponoči vključeno še tako imenovano »bypass« funkcijo prezračevalnega sistema, s pomočjo katere v hišo dovajajo ohlajen zunanji zrak.

Na vrtu ob hiši imajo v zemljo vkopan tudi 5000-litrski zbiralnik za deževnico. Vodo, ki jo uporabljajo za splakovanje stranišč, pranje perila in posode, pred uporabo prečistijo v filtru trdih delcev in filtru z ogljem. Z uporabo deževnice so porabo vode iz vodovodnega omrežja zmanjšali za polovico.

Sončni zbiralniki ogrevajo tudi bazensko vodo

dovc_akcija1.jpg

Jožef Košar iz Radencev živi v masivni enodružinski hiši, ki je bila zgrajena leta 1948, v letih 1990 in 2008 pa je bila obnovljena. V hiši z 98 kvadratnimi metri ogrevanih površin živita dva stanovalca. Hiša je izolirana z od 8 do 13 cm debelim slojem izolacije Termoizofix Centrovod, pod strešno kritino pa je 20 cm izolacije (Trendisol). Na hiši je devet oken s toplotno prehodnostjo od 2,6 do 2,9. Za ogrevanje prostorov lastnik uporablja kotel na fosilna goriva (Buderus Logano z nazivno toplotno močjo 56 kW in kotel na lesno biomaso FE-MA Centrasl z nazivno toplotno močjo 30 kW). Poleg tega imajo v hiši tudi toplotno črpalko, ki je povezana s sončnimi zbiralniki (4 komadi, cevno-vakuumski). Ti so povezani s 1000-litrskim zalogovnikom za vodo. Vodo pozimi uporabljajo za ogrevanje hiše, poleti pa za ogrevanje vode v pokritem bazenu ob hiši. Za ogrevanje sanitarne vode prijavitelj uporablja 4 ploščate sončne zbiralnike, ki so povezani z zalogovnikom tople vode (500 litrov).

Bivalne prostore prezračujejo z odpiranjem oken, v nekaterih prostorih imajo vgrajene tudi ventilatorje. Za hlajenje prostorov poleti uporabljajo invertersko klimatsko napravo Panasonic, na oknih imajo nameščene žaluzije, ponekod pa tudi naoknice. Z vodo varčujejo tako, da imajo v kopalnici nameščene pipe z nastavitvijo temperature tople vode. Za zalivanje vrta uporabljajo deževnico, ob hiši pa je tudi vodnjak.

Na strehi ima prijavitelj nameščen manjši fotovoltaični panel za proizvodnjo elektrike. To uporablja za razsvetljavo in napajanje nekaterih manjših gospodinjskih aparatov. Zato imajo v bivalnih prostorih poleg 230-voltne vgrajeno tudi 12-voltno napetost. Za vsak primer ima lastnik v hiši tudi dizelski agregat, ki v primeru izpada električne energije poskrbi za napajanje omenjenih naprav in gospodinjskih aparatov.