Edina prava in učinkovita zaščita je prenapetostna zaščita, ki pa mora biti izvedena optimalno in celovito, tako da se stopenjsko odvaja udarne tokove prenapetosti. To pomeni, da morajo biti v zaščito vključeni vsi trije razredi te zaščite, I., II. in III. razred.

Zaščita je povsem preprosta

Povedano po domače: potrebujete posebno zaščito v zunanji elektroomarici (razred I, za to poskrbi elektropodjetje, gre pa za grobo odvajanje udarnega toka), prenapetostno zaščito v razdelilni omarici, kjer so varovalke (razred II, za vsako fazo posebej, poskrbi lastnik hiše, dodatno zmanjšanje udara), in seveda tudi ustrezne prenapetostne zaščite pred občutljivimi električnimi in elektronskimi napravami (razred III, ki nivo napetosti zmanjša na še sprejemljivo raven).

Izklapljanje naprav je pogojna rešitev, prenapetostna zaščita (kompletna!) pa je od leta 2008 obvezna v vseh javnih objektih. In spet pozor: nikakor ne le III. razred, ampak celovita prenapetostna zaščita, kajti val hudournika ne bo nikoli zadržal en jez, zagotovo pa ga bo več manjših kaskad, če smo nekoliko slikoviti. In ta prenapetostna zaščita bi morala postati standard tudi v vseh stanovanjskih bivalnih enotah, kajti danes lahko en sam udar prenapetosti v objektu povzroči izjemno veliko škodo. Ne le računalnikom, ampak morda tudi različnim drugim električnim napravam, kot so štedilniki, hladilniki in drugi, z električno energijo podprte peči ali sistemi za ogrevanje in hlajenje pa še bi lahko naštevali. Vse to pa je enostavno nemogoče odklapljati, s tem, da izklop varovalke kot tak ne pomeni veliko, saj prenapetost lahko preskoči odklopljeno varovalko.

prenapetostna.jpg


V naši prilogi Moj dom smo v preteklosti že večkrat pisali o pomembnosti celovitosti prenapetostne zaščite, sedaj pa vam bomo v sodelovanju s strokovnjaki Iskre Zaščite v več nadaljevanjih skušali približati to področje ter podrobneje pojasniti težave in načine zaščite. Ta je povsem preprosta: poskrbite za vse tri nivoje in garancija pred prenapetostnim udarom bo skoraj 100-odstotna!

Na Dolenjskem že strašijo strele

Naj vas o tem prepričamo še z dodatnim argumentom. Pogostost strel na Dolenjskem je po meritvah Elektroinštituta Milana Vidmarja s pomočjo sistema SCALAR (kratica za Slovenski center za avtomatsko lokacijo atmosferskih razelektritev) relativno majhna, čeprav ne zanemarljiva. Ampak udari strel so se že začeli. Ob minulem dežju je prišlo do nekakšne manjše strele, zanimive pa so bile posledice v manjši vasi nedaleč od Žužemberka, v stanovanjski hiši in na električni tračni žagi ob njej. V stanovanjskem objektu je ponovno pregorel telefonski modem, na žagi nekaj metrov stran pa se ni zgodilo nič. Kaj to pomeni? Stanovanjski objekt oziroma modem je varovan samo s I. razredom zaščite, električni stroji na žagi pa so vsak posebej zaščiteni po vseh pravilih. Najprej v razdelilni omarici z zaščitami II. razreda in potem še vsak stroj posebej. Lastnik je spet ostal brez telefona, žago pa je po udaru prenapetosti samo pognal naprej in se strojem ni zgodilo nič. Če pa ne bi imel korektne prenapetostne zaščite, bi bilo samo v tem primeru za več deset tisoč evrov škode, da o izpadu proizvodnje niti ne govorimo.

Kaj je prenapetost

Ko slišimo besedo prenapetost, nas večina pomisli na udar strele. Ta je res najbolj spektakularen pojav prenapetosti, ni pa najpogostejši in v veliko primerih ne najbolj škodljiv vir prenapetosti, saj so udari v bližino objekta (vpliv posrednih udarov se pozna na inštalacijah do približno 1,5 kilometra) ter vpliv elektroenergetskega omrežja (indukcija in stikalne manipulacije večjih bremen) pogosto bolj škodljivi, škoda zaradi njih pa je nekajkrat večja kot zaradi samih strel.

prenapetostna2.jpg

Statistični podatki zavarovalnic potrjujejo pogosto zamolčano dejstvo, da so posledice prenapetosti zelo drage. Odražajo se lahko na več načinov in ne le kot poškodovana oprema. Najpogostejše posledice so: materialna škoda na objektih, poškodbe na različnih električnih aparatih, instrumentih in proizvodnih linijah, poškodovanje linij za prenos energije oziroma podatkov, izguba računalniških podatkov, izguba (dela) posla zaradi okvar na proizvodnih linijah, tožbe uporabnikov storitev... Pogosto so namreč posredni stroški (izpad proizvodnje) veliko večji kot pa stroški zamenjave opreme.
Ob vsem tem zavarovalnice praviloma ne krijejo škode zaradi prenapetostnih udarov, razen če nimate posebne police za to.

Večina stanovanjskih zavarovanj namreč krije neposreden udar strele, če pa udari strela le nekaj metrov od objekta, boste morali vso škodo kriti sami, čeprav je v preteklosti prihajalo do tega, da so zavarovalnice pogledale skozi prste nekaterim lastnikom. Kot to očitno počnejo pri Telekomu, saj si sicer ne znamo predstavljati, kako po vsakem prenapetostnem udaru njihovi operaterji veselo zamenjujejo elektronske naprave in se ne menijo za to, če so objekti korektno prenapetostno zaščiteni. Tudi zato je nujna celovita zaščita objektov s prenapetostnimi zaščitami vseh treh razredov, ne pa da se vsi skupaj delamo neumne, češ saj ne bo treščilo v našo hišo.

S tem bi se kar strinjali, ampak skoraj zagotovo boste tudi vi prej ali slej doživeli kakšen prenapetostni udar. Ali tako kot naš bralec iz Dolenjske, ki se je po štirih uničenih modemih, telefonu, računalniku in zunanjem disku in niti eni streli vendarle pozanimal in takoj odločil za celovito prenapetostno zaščito objekta z vsemi tremi razredi. Od takrat je minilo že poldrugo leto in v vsem tem času mu kljub številnim strelam v okolici njegove vasi prenapetost ni uničila niti ene naprave.

Strokovno svetovanje: Aleš Golob, Iskra Zaščite, d.o.o., Ljubljana