O dejavnosti podjetja smo spregovorili s Petrom Sevnikom, ki pravi, da kljub krizi v gradbeništvu uspešno poslujejo in gradijo naprej. V veliki meri po zaslugi kakovostnega dela, inovativnih prijemov in uporabe novih tehnologij, kar jih dviguje iz sivega povprečja gradbeniških težav.

Omenili ste novo tehnologijo. Strojna izdelava tlakov in ometov ni novost, žal pa številni zidarji in obrtniki ta dela še vedno izvajajo klasično. Vi prisegate na stroje?

»Smo zagovorniki strojne izdelave tlakov in ometov in temeljna prednost tega je, da se čim bolj zmanjša možnost človeške napake. Pri nas vse poteka strojno, material kupujemo pri različnih preizkušenih in certificiranih proizvajalcih, kar pomeni, da v celotnem procesu dela jamčimo za enako kakovost. Temu primeren je tudi končni izdelek v celoti. Ni presenečenj in ni anomalij ter ni reklamacij.«

Strojni tlaki

Poglejva najprej strojne tlake oziroma estrihe. Kako naj se stranka najbolj optimalno odloči?

»Zelo pomembno je, da se stranka pravočasno obrne na izdelovalca estriha za nasvet. Še pred izdelavo toplotne in zvočne izolacije v tlaku. Opažamo namreč, da projektanti v vseh prostorih predpisujejo enako izolacijo. Nekje jo predimenzionirajo, včasih združujejo izolacije, ki niso kompatibilne, in zaradi tega se ne doseže pričakovanega učinka. Strankam priporočamo posvet z izdelovalcem estriha, tako da lahko uskladimo različne faze vgradnje materialov in dosežemo optimalno toplotno in zvočno izolacijo ter kakovost tlaka. Mi tlaka ne vidimo le kot vrhnji sloj, ampak gledamo vse skupaj kot celoto. V spodnjih nadstropjih priporočamo izdatno toplotno izolacijo, estrudirano ali ekspandirano, predlagamo izdatno zvočno izolacijo, predvidimo zaščito pred prenašanjem zvoka prek zidov, svetujemo izolacijo pod temelji in še marsikaj.«

Prenos zvoka s tal na stene se doseže s prekinitvijo oziroma diletacijo?

»Z diletacijo in s posebnimi materiali. V zgornjih nadstropjih toplotna izolacija nima takega pomena, kot ga ima v pritličnih ali kletnih. V nadstropjih lahko toplotno izolacijo nadomestimo z zvočno. Marsikoga pa preseneti, ker priporočamo izolacijo pod temeljno ploščo in izoliranje temeljev. To bi moralo biti v gradnji prvo pravilo. Minimalna izolacija kasneje pa je najmanj 10 centimetrov. Dejstvo je, da se izolacija pod temelji uporablja dokaj redko predvsem zato, ker projektanti očitno ne poznajo vseh prednosti take rešitve. Investitorji pa potem pričakujejo, da bodo hlad tal pregnali s pomočjo talnega gretja. Da, vendar samo delno. Z izolacijo pod temeljno ploščo pa dosežemo bistveno boljšo izoliranje in manjše toplotne izgube, ker ni ves objekt v neposrednem stiku z zemljino. Izolirati je treba ploščo, temelje oziroma temeljne nastavke.«

Pri estrihih se občasno pojavi težava zaradi želje po čim hitrejšem sušenju. Kako to rešujete?

»Estrih lahko hitreje posušimo z aditivi oziroma hitroveznim cementom, drug način pa je z razvlaževanjem. To pomeni, da v prostor postavimo razvlaževalnike in jih priklopimo na elektriko, da vlečejo vlago iz sten in iz tlakov. Tretja možnost je sušenje z razvlaževalniki in z vpihovanjem toplega zraka. To je ekstremna oblika, ki jo uporabimo le izjemoma. Če to izvedemo prehitro, lahko pride do vihanja estriha. Najboljše je pustiti estrih tri ali štiri tedne, da se sam posuši, zadnjih nekaj odstotkov vlage pa iz njega potegnemo s pomočjo razvlaževalnikov.«

Potiskani beton

Izdelujete tudi potiskani beton. Gre za zelo zanimivo rešitev, ki pa med gradbinci zaradi zahtevnosti polaganja ni najbolj priljubljena.

»To je beton, ki ga vgradimo, višinsko poravnamo in pobarvamo s posebnim barvnim prahom, potem pa ga s posebnimi gumijastimi štampiljkami potiskamo. Štampiljke so lahko različne, od imitacije kamna do tlakovcev, kock, praktično ni omejitev. Je pa res, da so se pri nekaterih izvajalcih pojavljale težave pri vgradnji. Seveda je vprašanje, zakaj prihaja do težav in pokanja. Ko smo sanirali nekatere napake drugih, smo ugotovili tudi vzroke. Eden je prevelika količina vgradnje naenkrat. Potem neprimeren čas vgradnje glede temperature in vlage, po končanem delu pa je treba beton oprati in impregnirati. Impregnacijo je treba nanesti takoj naslednji dan, če zamudite, se ne bo sprijela z betonom in se bo beton začel luščiti.«

Kaj pa diletacija?

»Že v postopku dela prihaja do 'dnevne' diletacije. Po naših izračunih in izkušnjah naj bi ena ekipa dnevno položila okoli 40 kvadratnih metrov potiskanega betona. Ob gradnji se v svež beton vrežejo tudi diletacije, ki preprečujejo pokanje. Zanimivo pa je še nekaj. Debelina betona mora biti najmanj 12 centimetrov in za to dajemo tudi garancijo. Pri tej debelini ne pričakujemo posebnih težav. Vedeti morate, da napetosti v betonu nastajajo tam, kjer so različne debeline betona, na primer od 16 do 12 centimetrov. Zato je pri polaganju potiskanega betona idealna predpriprava terena izjemno pomembna, da povsod dosežemo enako debelino betona. To je zelo zanimiva in priljubljena rešitev, res pa je, da na trgu ni veliko dobrih izvajalcev tega tlaka. Tudi cena je sprejemljiva in je v primerjavi s tlakovci celo nižja. Cena potiskanega betona je 40 evrov za kvadratni meter, impregnacijo lahko nanese vsak sam, lahko jo tudi obnavlja. Prednost tega betona je, da se ne bo nikoli posedel, ni mahu v fugah, pluženje in kidanje snega sta enostavni, v beton pa lahko damo tudi talno gretje. Električno ali klasično. To se pogosto uporablja.«

 

Strojna izdelava ometov prav tako prinaša številne prednosti. Katere?

»Izdelujemo apneno-cementne in mavčne omete. Razlika med njimi je ta, da so prvi zaribani, drugi glajeni, mavčni so nekoliko mehkejši, se pa pri sušenju mavčni omet nekoliko razteza, kar je za pasivne hiše zelo pomemben podatek. Cementni ometi se pri sušenju krčijo. Če hočemo pri pasivni hiši doseči zrakotesnost, uporabimo mavčni omet. Ta nase kasneje bolje veže vlago in jo oddaja, kar pomeni, da ustvari nekoliko boljšo bivalno klimo. Če primerjamo strojne omete z ročno vgradnjo, je spet prednost v tehnologiji nanosa, s katero dosežemo v vsem procesu dela enako kakovost materiala. Ta pa je izjemno pomembna. Osebno mi ni jasno, zakaj se nekateri še vedno odločajo za ročne nanose ometov, kajti to je dejansko preživela tehnologija.«

Gradnja hiš

Vaša pomembna dejavnost je tudi gradnja hiš, posebno pasivnih.

»Kot družinsko podjetje delamo na področju zaključnih del v gradbeništvu že deset let, pred približno petimi leti pa smo se lotili prvega projekta gradnje hiš za trg. Že takrat smo preizkusili nekaj novih materialov, s katerimi se prej nismo srečevali. Na primer izolacijo iz celuloze. Že naše prve gradnje so bile energetsko zelo varčne. Spremljali smo povratne informacije stanovalcev v njih in dobili zelo dobre rezultate. Potem smo se odločili za celovito rešitev zidane pasivne hiše za 1000 evrov za kvadratni meter (brez DDV). Prve nizkoenergetske hiše smo gradili na Primorskem, prve pasivne hiše pa gradimo v občini Braslovče.«

Stena je iz 25 centimetrov opeke oziroma poroterma, izolacija sten pa je iz kamene volne debeline 24 centimetrov.

»To je odvisno od zahtev in želja kupca. Pri stiroporni izolaciji uporabljamo poseben stiropor z boljšimi toplotnimi rezultati. V naslednji fazi načrtujemo gradnjo stene iz poroterma dryfix 30 centimetrov, posledično pa bi zmanjšali debelino izolacije. Okna so trislojna, hiša se ogreva s toplozračnim ogrevanjem in rekuperacijo. Sistem ogrevanja je lahko dvojni. S toplotno črpalko zrak/voda ali s pomočjo sončnih zbiralnikov in kamina na pelete. To bo edino ogrevanje. Rekuperacija pa je v pasivnih hišah obvezna.«

Še vedno mi ni povsem jasna cena 1000 evrov. Gre za popolnoma zgrajeno hišo? Tlaki, stene, toplotna črpalka...

»V objektu ni finalnih tlakov in sanitarne keramike ter finalnega beljenja. Vse drugo je. Priključki so pripeljani en meter od hiše in to je to. Seveda tukaj niso vštete cene zemljišča in komunalnega prispevka ter projekta. S tem, da je cena projekta pri nas dokaj nizka, skoraj simbolična. Ob vsem tem smo bili vseeno nekoliko presenečeni nad tem, da se ljudje ne odločajo bolj številno za kakovostno gradnjo, ampak so se vsaj do včeraj (zakon o malem delu prinaša številne spremembe v gradnji v lastni režiji) raje lotevali gradnje s slabšimi materiali in domačimi mojstri. Za bistveno višjo ceno in z bistveno več težavami. Prihodnost gradnje je v nizkoenergetskih in pasivnih hišah, pa tudi energetsko aktivnih hišah, kjer gre za sinergijo bivalnega počutja, energetske učinkovitosti in vpliva na okolja. Ko je to doseženo, lahko govorimo o aktivni hiši, ki je hiša prihodnosti.

Za ugodje bivanja pa je nujno prezračevanje. Pasivna hiša je grajena tako, da je čim bolj zrakotesna, kar je tudi eden od pogojev za pridobitev certifikata. Zato je v takem objektu nujno prisilno prezračevanje. Ker tega ne moremo doseči s klasičnim odpiranjem oken, poleg tega pa bi se porušil tudi temperaturni režim v hiši. Veste, pravi gradbinci vedno iščemo nekaj več. Nikoli ne smemo biti povsem zadovoljni. Vedno moramo iskati nove rešitve in izboljšave, izkušnje in tehnološke novosti pa nas peljejo naprej. Vsaj naše podjetje! Zavedamo se namreč, da lahko preživimo le z višjo kakovostjo. V Braslovčah smo zgradili dve pasivni hiši, pravkar pa smo podpisali tudi pogodbo o gradnji večstanovanjskega objekta v Nazarjah. Ne gre sicer za pasivni objekt, bomo pa naše izkušnje iz pasivne gradnje vnesli tudi v to gradnjo za dvig kakovosti objekta. Pri nas velja pravilo, da je kvaliteta gradnje temelj objekta!