To je težko razumeti, ko pa vendar imajo ta ista stanovanja in hiše uporabno dovoljenje, torej so uradno ustrezni, dejansko pa neustrezno grajeni. Kličejo tudi lastniki starih stanovanj, ki so jih opremili z novimi okni; tudi oni so nezadovoljni in tudi njim povem, da živijo v smrtno nevarnih prostorih, če okna niso stalno odprta (le zakaj potem tesnijo in le zakaj se sploh zapirajo in le zakaj sploh zamenjati okna?).

Razočaranj, ki jih doživljam vsakodnevno, s tem ni konec. Na Inženirski zbornici Slovenije predavam o tem, kako napačno so projektirani stanovanja in hiše. In ni nikakršne debate, nihče ne nasprotuje mojim trditvam, projektanti le skomignejo z rameni in pravijo: »Investitorji tega ne naročajo.« Investitorji ne naročajo svežega zraka, torej so lahko ljudje brez zraka! Lepa logika. Kaj ko bi investitorji prepovedali projektiranje oken ali vodovodne napeljave, da bi kaj privarčevali? Neverjetna lahkotnost neodgovornosti in nesankcioniranja tehničnih napak – tudi takrat, ko kdo zaradi tega umre!

Potem gledam po televiziji prikaz dragih, luksuznih stanovanj ob Zbiljskem jezeru: so velika, lepo oblikovana, s pametno inštalacijo, vse super, tudi cena od pol do 1,5 milijona, ampak glej no, spet so pozabili na zrak in ljudje bodo za velik denar umirali v teh stanovanjih. Na račun petih, šestih tisočakov, ki so jih pametni (beri: premeteni, lahkomiselni ali celo neumni) investitorji in projektanti privarčevali pri teh »luksuznih« stanovanjih, so naredili smrtno nevarne bivalne enote, daleč od kakega luksuza!

Davek za neuke občane

In spet razočaranje, ko poslušam TV-reklamo, kako so nova plastična okna res najboljša, saj imajo prezračevalni sistem v okenskem krilu. Spet potegavščina, spet davek za neuke občane, ki bodo reklami, ki nima nikakršne tehnične verodostojnosti, verjeli in kupili nova okna. Ali je res treba lagati in goljufati občane, da le kupijo, potem pa naj se zgodi, kar se hoče. Ali smo že tako daleč, tako neobčutljivi za sočloveka in imamo denar raje kot resnico in zdravje ljudi?

Dodatno razočaranje, ko ministrstvo v okrožnici projektantom prek inženirske zbornice sporoča, da naj se pri prenovah vendarle držijo predpisov in da naj se fasade izvajajo z materiali, ki ustrezajo požarnim predpisom... Kot da se pri prenovah ne zamenjajo okna, s čimer se zamenja količina izmenjave zraka, to pa neposredno vpliva na zdravje ljudi. Ne gre le za slabo počutje in ustvarjanje razmer za razvoj bolezni (CO2, vlaga, plesen), v več primerih gre tudi za povsem konkretne primere, ko z zatesnjenimi okni preprečimo dovod zraka v atmosferske plinske kotle po stanovanjih – to pa je dogodek, zaradi katerega vsako leto umre več ljudi! Torej tudi zamenjava oken v sklopu »ureditve fasade« ne more potekati brez naprave ustreznega prezračevanja! Tega ni v okrožnici MOP in predvsem na to bi ob prenovah MOP moral opozarjati, če je že potegnil tako neustrezno potezo, da pri tehničnih pregledih stanovanj ni več prisoten zdravstveni inšpektor. Ali se nad sanacijami v gradbeništvu, za kar bo sedaj veliko evropskega denarja, sploh dela kakšna resna strokovna revizija projektov, ali si projektanti in dogovorjeni izvajalci spet manejo roke?

Vzamem v roke revijo Gradbenik in v prilogi Pasivna in nizkoenergijska gradnja berem tri strani o uspeli energetski sanaciji stanovanjskih blokov, pa nikjer niti besede o prezračevanju. Z novimi okni so strokovno zatesnili prej primerno naravno prezračevana stanovanja in ljudi na račun malo nižjih položnic za ogrevanje spravili v sanitarno oporečna stanovanja, ki zaradi stalno odprtih oken ne bodo povsem potrjevala niti energijske sanacije. Namreč tisti, ki bodo želeli imeti zdrav, svež zrak v stanovanju, bodo imeli stalno odprta okna, s tem pa bo izničen tudi prihranek nižjega prehoda toplote prek toplotno zaščitenih zidov.

Pridem v skoraj nov hotel, v katerem so sobe nepredušno zatesnjene, pa pri sanaciji investitor z minimalnimi sredstvi ne sanira te strokovne in funkcionalne napake: hotelski gostje bodo preživeli le ob stalno odprtih oknih, v času, ko bodo sobe prazne, pa se bo v njih nabirala plesen. Enako naredijo v velikem starejšem hotelu z veliko zvezdicami: zamenjajo okna z dragimi novimi okni in naredijo novo drago fasado, drobiž za svež zrak pa se ne najde…

Projekti prezračevanja z vračanjem toplote za stanovanja ali hiše

Najbolj neprijetna razočaranja me čakajo ob vsakodnevnem pregledovanju projektov prezračevanja z vračanjem toplote za stanovanja ali hiše. Celo ti projekti, ki na najbolj sodoben način obravnavajo prezračevanje, so praviloma napačno zastavljeni. Napake so vedno enake: napačen razrez volumnov po sobah, napačne lokacije dovodov in odvodov, direktni odvodi zraka iz kuhinj, lokalne naprave po sobah... In to kljub temu, da so ustrezne informacije z enim klikom na razpolago brezplačno!

Stalna menjava zraka ni nujna zaradi predpisov, ampak to predpisi zahtevajo, ker le tako lahko človek živi v zdravem bivalnem okolju. Nič drugega ne pomaga kot STALNA izmenjava zraka: 0,3, ko nismo prisotni, in 0,7 volumna vsega zraka v stanovanju ali hiši takrat, ko v njej bivamo. Meritve so pokazale, da denimo v šolah učenci potrebujejo vsaj 20 m3 zraka na uro na eno osebo, torej se mora v vsaki učilnici izmenjati kar okoli 300 m3 zraka na uro. Problem kakovosti zraka je v tem, da ljudje ne zaznavamo nekakovostnega zraka (preveč CO2, vlage ali argona...) tako dobro, kot zaznavamo denimo mokroto, mraz, vročino...

Zrak, ki nima običajne sestave, ki je izrabljen, ima hude posledice na zdravje ljudi. Te posledice se kažejo posredno v raznih obolenjih in celo smrtnih primerih, ki jih sicer nihče neposredno ne povezuje z neustrezno mikroklimo bivalnih prostorov. Ko torej trdim, da je bivanje v neustrezno prezračevanih stanovanjih in hišah smrtno nevarno, ne mislim le na takojšnjo smrt (ki se v povezavi z atmosferskimi plinskimi kotli redno dogaja), ampak mislim predvsem na številne bolezni, ki iz tega naslova izhajajo, pa jih temu »naslovu« nihče ne pripisuje. Dokazano zdravju škodljiva je plesen, ki se praviloma pojavi v neustrezno zračenih stanovanjih, ta plesen pa ni le na vidnih delih, ampak je velikokrat skrita očem (za omarami, preprogami, tapetami, slikami…). Trosi črne zidne plesni niso nevarni za vse v enaki meri, saj so nekateri bolj občutljivi zanje, drugi manj.

Največji nevarnosti za razvoj raznovrstnih zdravstvenih težav so izpostavljeni dojenčki, otroci, starejše osebe, osebe, okužene z aidsom, bolniki, ki prestajajo kemoterapijo, noseče ženske, ljudje, ki imajo kakršne koli respiratorne težave (kronični bronhitis, astmo…), in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Najpogostejše so alergije, ki so v skrajnih primerih celo smrtno nevarne. Spore črne plesni se usidrajo v pljuča, kjer zmanjšujejo pretok kisika in povzročajo brazgotinjenje pljuč. Reakcije so pri različnih osebah različne, alergije so lahko znosne ali pa gre za resne težave: težko dihanje, kašljanje, tiščanje v pljučih, pri astmatičnih bolnikih pa fungusi preraščajo bronhialne poti.

Plesni so odgovorne za bolezni

Plesni so odgovorne tudi za infekcije, pri manj odpornih osebah so to infekcije zgornjih dihal in sinusov. V najhujših primerih lahko plesen poškoduje notranje organe in povzroči celo odpoved organov pri ljudeh. Do tega pride, če spore plesni prodrejo v človeško telo in začnejo kolonizirati določene organe, se hraniti z njim in medtem sproščati mikotoksin, ki je nevaren za ljudi. Mikotoksin je nevaren za vse notranje organe, vključno s srcem, pljuči in reproduktivnimi organi. Poleg poškodb notranjih organov lahko plesen povzroči tudi poškodbe ožilja, kvarjenje ven in arterij, zaradi česar lahko pride do notranjih krvavitev in poškodbe kože. Tako se lahko ob stiku s plesnijo ali zaradi dolgoročne izpostavljenosti plesni pojavijo koprivnica, srbečica, občutljivost kože in pekoč ter boleč občutek na koži.

Plesen v stanovanju je izredno nevarna zato, ker se v stanovanju zadržujemo veliko časa, torej imajo plesen in njeni smrtonosni trosi veliko časa, da nam škodujejo. Zato se prezračevanja ne da urediti s kampanjskim odpiranjem oken! Kakovostno in zdravo prezračevanje mora potekati neprekinjeno, zrak mora neprekinjeno potovati od bivalnih k servisnim prostorom.

Stroka bi na tem področju morala rigorozno spoštovati veljavne predpise, ki se jih niti projektanti, niti nadzorniki, niti izvedenci na strokovnih pregledih praviloma ne držijo, jih ne izvajajo. Njihovi kolegi na drugi strani državne meje si kaj takega v sanjah ne privoščijo. Okna se ne bi smela zamenjati, ne da se ob tem reši tudi prezračevanje stavb, na cenejši (higrosenzibilno) ali dražji način (rekuperacija), kot bi se kdo odločil. Revizijo projektov bi morala izvajati pooblaščena neodvisna institucija, ne pa da si prijatelji drug drugemu z mižanjem na eno ali obe očesi (ali enakim neznanjem) revidirajo projekte. In seveda bi država morala subvencije dodeljevati le za tehnično ustrezne rešitve in s svojimi tehnično brezhibnimi investicijami dajati zgled.