Odgovor: Seveda lahko predlagate sodno ureditev meje. Postopek za ureditev meje se lahko začne na vaš predlog, ki mora vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, podatke o mejaših in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Sodišče uredi mejo na podlagi kriterija močnejše pravice, pri čemer se močnejša pravica ureja po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če močnejša pravica ni dokazana, denimo da meja ni dokončno urejena v katastrskem postopku, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti. Če pa se ne more ugotoviti niti zadnje mirne posesti, sodišče mejo uredi tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni.
Vprašanje: S sosedom sva ugotovila, da najina meja v katastru ni povsem pravilno urejena (gre za odstopanje približno 60 kvadratnih metrov). Zanima me, ali lahko še vplivava na spremembo katastrskega stanja in kako se tega lotiti.
Odgovor: Pod določenimi pogoji lahko s sosedom izvedeta postopek izravnave meje. Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, ki je evidentiran v zemljiškem katastru, spremeni. To spremembo bosta lahko dosegla upoštevajoč dva pomembna pogoja – prvi je vajino soglasje za izravnavo meje, drugi pa ta, da se pri postopku izravnave meje površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kot pet odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, a ne več kot za petsto kvadratnih metrov. Postopek izravnave meje lahko sprožite sami na Geodetsko upravo RS, pri čemer morate zahtevi priložiti elaborat izravnave dela meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Sestavni del takega elaborata mora biti tudi vajino soglasje, da se strinjata z izravnavo meje.
Mag. Boštjan J. Turk
