Sadje

Zdaj se lahko češenj do sitega najemo, le majhne črvičke, ki bi se utegnili skrivati v njihovi notranjosti, moramo odmisliti. Žal češenj ne moremo shraniti za dalj časa, lahko pa jih vložimo v kompote, zamrznemo ali predelamo v marmelado. Nekateri prisegajo tudi na češnjevo žganje, s katerim ni nič narobe, le po pameti ga je treba piti. Tudi jagodičevje začenja dobivati svojo barvo in do spravila pridelka ni več dolgo. Ribez vsebuje veliko koristnih snovi, enako velja tudi za druge vrste. Največ jih je seveda v svežih jagodah, vendar se tudi v zamrznjenih ohrani velik del teh dobrin.

Za junij je značilno tudi nekoliko močnejše redčenje plodov sadnega drevja, kar je odvisno tudi od gnojenja in količine padavin. Kadar so razmere za rast idealne, rastline zadržijo večji delež plodov, zato jih je treba ročno redčiti. Nekaj plodov bodo poškodovali tudi zavijači, ki povzročajo črvivost, škropljenje proti prvim rodovom pa na vrtu ni potrebno. Zdaj je tudi najprimernejši čas za upogibanje mlade rasti, ko je še voljna. Zgornje poganjke usmerimo bolj položno, spodnje pa pod kotom 45 stopinj. Pokončnega poganjka ob voditeljici ne upogibamo, temveč ga odstranimo oziroma odrežemo na prstan. Na tem mestu bo pognalo več poganjkov, med katerimi bomo izbrali enega in ga primerno usmerili.

Zelenjavni vrt

mabic_255_3.jpg

Zdaj se je končno ogrelo in ko temperature tudi ponoči ne padejo pod 15 stopinj Celzija, nastanejo odlične razmere za okužbo s krompirjevo plesnijo. Zgodnji krompir bomo kmalu skopali, zato škropljenje ni potrebno, je pa plesen zelo škodljiva tudi za paradižnike. Te bomo preventivno škropili z naravnimi pripravki, ki jih lahko kupimo ali naredimo sami. Pol kilograma česna in čebule namočimo in pustimo stati 10 dni, potem pa precedimo, razredčimo v razmerju 1:10 in škropimo na vsakih šest dni.

Vsa prazna mesta na gredicah čim prej zasejemo, gola tla pa zaščitimo z zastirko iz organskih materialov. Tako bodo izgube vode iz tal manjše, hkrati pa nam ne bo treba stalno rahljati zgornje zaskorjene plasti. Zdaj je tudi čas za setev radičev in endivij, ki pa jih ne gnojimo posebej, pač pa jim bo povsem zadostovalo tisto, kar je ostalo za predhodnimi vrtninami. V tem času lahko še vedno sejemo nizek grah in fižol, korenje, peteršilj, peso, blitvo, redkvice in še nekatere druge vrtnine.

Okrasne rastline

mabic_255_2.jpg

Vrtnice so zdaj najlepše. Lahko jih še zadnjič pognojimo s specialnim gnojilom, potem pa zopet šele novembra. Podobno velja tudi za ostale grmovnice in drevje. Po cvetenju postanejo gredice z zasajenimi vrtnicami kar nekam puste, zato jih je dobro kombinirati z nekaterimi trajnicami, ki cvetijo v poletnem času. Mačja meta se zelo dobro obnese v kombinacij z vrtnicami, podobno velja tudi za sivko, ki s svojim vonjem odganja listne uši. Gnojenje na gredicah zdaj ni potrebno, lahko pa rastline nekoliko »pocrkljamo« z listnim gnojilom.

Čas dopustov je vse bližje in kmalu bomo vsaj za tistih nekaj dni pozabili na vsakdanje težave. Komu zaupati naše rastline v tem času, je le ena od skrbi, preden se odpravimo na pot. Tiste v koritih bo treba namreč zalivati, ko nas ne bo, vrtnine na gredicah pa bodo že počakale in zdržale do našega prihoda nazaj.