»Meritve, ki so jih slovenski ekošolarji izvedli v sodelovanju in po navodilih podjetja Philips Slovenija, ki bo za spodbudo v treh najbolj prizadevnih šolah v času šolskih počitnic zamenjal staro razsvetljavo z varčnimi sijalkami v skupni vrednosti 10.000 evrov, so bile precejšnje presenečenje za vse,« pravi Dunja Dolinšek, sekretarka slovenske Ekošole, saj niso pričakovali tako velikih odstopanj pri osvetljenosti šolskih učilnic.
Po drugi strani pa je to dokaz, da lahko prav vsaka slovenska šola brez dodatnih naložb prihrani od 10 do 15 odstotkov energije. S temi meritvami se je to v mnogih primerih tudi izkazalo. Predvsem pa je po besedah sogovornice to tudi svojevrstna potrditev za odločitev, da so na začetku letošnjega šolskega leta vsem ekošolam, ki so se vključile v projekt Učinkovita raba energije v šoli, podarili naprave za merjenje osvetljenosti (luksmetre), s pomočjo katerih so učenci in dijaki, seveda pod budnim očesom njihovih mentorjev, izvedli omenjene meritve, nad katerimi so se marsikje zamislili tudi učitelji in vodstva posameznih ekošol.
Se projektanti požvižgajo na osvetljenost šolskih prostorov?
Čeprav izračun srednje osvetljenosti šolskih učilnic razkrije, da je osvetljenost v povprečju za več kot 50 odstotkov višja od predpisane, pa so še bolj v nebo vpijoči podatki, izmerjeni v posameznih šolah. V nekaterih šolah je namreč srednja osvetljenost znašala tudi 865 luksov, druga skrajnost pa je bila šola, kjer je srednja osvetljenost znašala komaj 176 luksov. Ob tem sogovornica pojasni, da je lahko pri merjenju prišlo do posameznih odstopanj, če denimo pri meritvah niso povsem upoštevali natančnih navodil strokovnjakov iz Philipsa, vendar na splošno lahko trdi, da so razlike v osvetljenosti zares (pre)velike in kažejo na to, da se projektanti pri gradnji ali obnovi šol bolj ali manj požvižgajo na razsvetljavo, medtem pa država in občine plačujejo račune in v glavnem niti ne vedo, koliko denarja po nepotrebnem porabijo za razsvetljavo in najbrž tudi za ogrevanje ter druge porabnike energije na šolah. V vodstvu slovenskih ekošol se tega očitno zavedajo, zato so vse slovenske ekošole že v lanskem šolskem letu pozvali, naj varčujejo z energijo, saj lahko po njihovi oceni prav vsaka ekošola prihrani vsaj od 10 do 15 odstotkov pri energiji.
V Gimnaziji Jurija Vege zmanjšali porabo energije za 12 odstotkov
V posameznih ekošolah so to dokazali tudi v praksi in celo ugotovili, da lahko s skrbnim ugašanjem luči in drugih naprav, s skrbnim prezračevanjem, z zapiranjem termostatskih ventilov na radiatorjih in podobnimi ukrepi privarčujejo celo več energije in seveda tudi denarja. To so med drugim dokazali na Gimnaziji Jurija Vege iz Idrije in na Poklicni šoli Idrija (šoli imata isto vodstvo in mentorico za učinkovito rabo energije). Na Gimnaziji Jurija Vege sta namreč dva dijaka drugega letnika (program mehatronik-operater) izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Razsvetljava na Gimnaziji Jurija Vega Idrija, v kateri sta temeljito obdelala osvetljenost v vseh učilnicah in v nekaterih skupnih prostorih. V vseh prostorih so opravili dvojne meritve, in sicer v popoldanskem času, ko je bila zunaj tema, in meritve pri naravni in mešani svetlobi. Podatke sta primerjala tudi s poklicno šolo, kjer so podobne meritve opravili že lani.
Njune ugotovitve so zelo zanimive. Na gimnaziji sta namreč ugotovila, da je osvetljenost v vseh učilnicah močno presežena. Povprečna osvetljenost učilnic (v temi) znaša okoli 950 luksov, kar je za 650 luksov nad predpisano vrednostjo. V računalniški učilnici sta namerila 859 luksov (359 luksov več od predpisane vrednosti v računalniški učilnici – 500 luksov). Prav tako sta ugotovila, da so v mnogih učilnicah spuščene žaluzije in tako povsem po nepotrebnem gorijo luči. Veliko porabo energije predstavljajo tudi hodniki, sanitarije in garderobe, saj v teh prostorih mnogokrat po nepotrebnem gorijo luči.
Za poklicno šolo sta na osnovi lanskih meritev ugotovila, da je povprečna osvetljenost učilnic, merjena v temi, 382 luksov, kar je za 82 luksov nad predpisano mejo. Table sploh niso osvetljene. To pomeni, da je osvetljenost table v povprečju 286 luksov pod zahtevano vrednostjo (500 luksov). Na hodniku, v garderobi in sanitarijah v času pouka gorijo luči. Osvetljenost v obeh delavnicah je pod predpisano vrednostjo. V popoldanskem času na hodnikih in v sanitarijah neprestano gorijo luči in podobno.
Ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike
Na osnovi teh in nekaterih drugih ugotovitev so dijaki na obeh šolah pripravili posebne zgibanke, ki so jih razdelili vsem zaposlenim in sošolcem. Poleg drugih ugotovitev so na zgibankah navedli tudi kratkoročne in dolgoročne ukrepe za zmanjšanje porabe energije. Med kratkoročnimi ukrepi so na gimnaziji določili skrbnike za ugašanje luči. V razredih so to učitelji, na hodnikih in v drugih skupnih prostorih pa dežurni dijaki. Sproti bodo spremljali porabo energije, vestno ugašali luči. Za vsako učilnico posebej so določili kombinacijo vrst luči, pri kateri je osvetljenost še ustrezna. Na stikala za luči pa so nalepili rdeče in zelene nalepke – prižigajo le stikala z zeleno nalepko. Med dolgoročnimi ukrepi so predlagali namestitev stopniščnega senzorja na hodnikih, v garderobah in sanitarijah ter namestitev regulatorjev osvetljenosti v posamezne učilnice.
Seveda so na koncu predstavili tudi prihranke električne energije in ugotovili, da so v tem šolskem letu v primerjavi z lanskim in seveda ob skrbnem izvajanju kratkoročnih ukrepov prihranili 11,59 odstotka energije. Podobno zgibanko so pripravili tudi dijaki poklicne šole, kjer so ob podobnih ukrepih dosegli še večje prihranke energije. Na osnovi te temeljite analize je sogovornica prepričana, da bi lahko tudi na vseh ostalih eko- in drugih šolah v Sloveniji brez dodatnih izdatkov prihranili do 15 odstotkov energije, če bi seveda zadevo vzeli tako resno kot na omenjenih dveh srednjih šolah v Idriji.
SchoolVision prihrani do 75 odstotkov električne energije
Medtem ko v večini šol najbrž niti ne vedo in se ne zavedajo, koliko energije po nepotrebnem porabijo zaradi pretirane osvetljenosti šolskih prostorov, pa na trg počasi prodirajo povsem nove tehnologije, zasnovane na osnovi tako imenovane dinamične razsvetljave. V koncernu Philips so razvili sistem SchoolVision, ki so ga med prvimi v tem delu Evrope pred kratkim odprli v eni izmed učilnic na Vegovi srednji šoli v Ljubljani. To je poseben sistem inteligentne razsvetljave, ki v učilnico vnaša dinamiko dnevne svetlobe in z njeno pomočjo izboljšuje razmere za učenje v razredu. S pomočjo tega sistema lahko namreč učitelj nadzira oziroma ustvarja vzdušje ter s pomočjo razsvetljave vpliva na pripravljenost učencev na različne aktivnosti.
S pomočjo posebnega stikala učitelj lahko izbira med štirimi različnimi možnostmi osvetlitve, in sicer normalno, energično, osredotočeno in umirjeno.
Za običajne vsakodnevne aktivnosti izbere normalno osvetljenost, za začetek dneva oziroma po malici je najbolj priporočljiva energična, osredotočena osvetlitev je najbolj primerna v času, ko učenec potrebuje večjo zbranost (testi), ko želi učitelj umiriti hiperaktiven razred, pa stikalo preklopi na umirjeno.
Pri vsakem preklopu stikala se namreč svetloba spremeni glede na njeno intenziteto in barvo (toplo oziroma hladno). Raziskave so namreč pokazale, da osvetlitev s temi parametri pomembno vpliva na produktivnost in koncentracijo učencev.
Poleg večje prilagodljivosti razsvetljave učnemu procesu je sistem SchoolVision zasnovan tako, da lahko z njim dosegamo visoke prihranke pri energiji. V primerjavi s »klasično« osvetljenostjo omenjeni sistem porabi za 75 odstotkov manj električne energije. V učilnici na Vegovi v Ljubljani bodo denimo z uporabo novega sistema vsako leto prihranili okoli 500 evrov. Kot pravi Aleš Naglič, direktor programa Razsvetljava pri Philipsu Slovenija, so se za donacijo, vredno okoli 6000 evrov, Vegovi šoli odločili zato, ker se na njej izobražujejo kadri s področja elektrotehnike, zato je prav, da se prav oni prvi v regiji seznanijo z najnovejšo tehnologijo s področja razsvetljave.
