Ob izumu je bila plastika čudež zahodnega sveta. Bila je simbol napredka človeške rase; izum, ki je spremenil večino življenj. Čedalje več stvari je postalo plastičnih, med njimi tudi pohištvo in dekoracija, s tem pa se je pomembno spremenilo tudi ozračje domov in pisarn.  

Vestno recikliranje lahko reši problem onesnaževanja

Plastika je tako neverjeten material, ker je lahka, toda čvrsta in trpežna ter se lahko oblikuje. Poleg tega jo je mogoče reciklirati in ponovno uporabiti. Zelo enostavno jo je mogoče preoblikovati v nove posode, vrečke, cvetlične lončke, stole in ograde. Trenutno letno še vedno proizvedemo nekaj dodatnih kilogramov plastike, vendar pa bi bilo s pridnim recikliranjem mogoče ves čas uporabljati eno in isto. 

plastika_karim_ras_333561s1.jpg

Iz plastike lahko izdelujemo množico stvari

Beseda plastika izhaja iz grške besede plastikos, ki pomeni nekaj, kar je lahko oblikovati. Plastiko je res enostavno izdelati; je lepa in uporabna, poleg tega pa ima še dobre izolacijske lastnosti. To so razlogi, zakaj je iz proizvodnje tako kmalu potisnila klasične materiale: naravna vlakna, les, kovino in gumo. Pravzaprav so sčasoma tradicionalni materiali postali luksuzni, plastika pa je postala material, ki je bil dostopen vsem. Vsi so lahko kupili poceni plastično pohištvo in okrase. Iz plastike pa izdelujemo še množica drugih stvari: denimo vodovodne cevi, različne naprave, celo avtomobilske karoserije.

platika_karim_rash_333566s1.jpg

Svoj razcvet je doživela v času gospodarske krize

Odkrili so jo povsem po naključju. Anglež Alexander Parkes je v svoji omarici z zdravili iskal kolodij, da bi pozdravil svojo rano – toda odkril je, da se je spremenil v neko čudno snov. Pričel jo je raziskovati in spoznal, da bi jo lahko uporabljali kot material, če bi le lahko ugotovil, kako se jo da oblikovati. Najprej je poskušal s toploto, a je vedno eksplodirala. Raziskoval je naprej ter leta 1865 izumil sintetično plastiko, ki jo je poimenoval parkezin.  V tem času pa sta tudi v Združenih državah Amerika brata Hyatt iznašla podoben material, ki sta ga poimenovala celuloid.

Toda človek, ki je najbolj vplival na industrijo plastike, je bil Belgijec Leo Beakland, ki je leta 1907 izumil bakelit, iz katerega so takoj pričeli proizvajati gramofonske plošče, biljardne krogle, telefone, radijske sprejemnike in stole. Končni preboj na trg pa je plastika naredila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je svet prizadela huda gospodarska kriza. Naenkrat je bilo namreč zelo pomembno proizvesti čim cenejše izdelke. Takrat so pričeli v proizvodnji množično uporabljati plastiko, ki so jo imenovali tudi material s tisoč uporabami. Še bolj pa se je plastika uveljavila po drugi svetovni vojni, ko so se notranji oblikovalci trudili, da bi ustvarili kose pohištva, ki bi bili povsem edinstveni in drugačni. Plastika jim je omogočila, da uresničijo svoje ideje, ki pa so jih kupci lahko nato še vedno kupili za razumen denar.

plastikanaslovna_3_333560s1.jpg

Najlepši svet je plastični svet

Danes velikokrat slišimo slabe stvari o plastiki, vendar pa se niti ne zavedamo, kako pomemben del naših življenj je. Dovolj zgovorna je statistika, da letno proizvedemo več plastike kot vseh drugih materialov skupaj. Ne pozabite pa, da tudi eminentni oblikovalec Karim Rashid večkrat pravi, da je plastični svet - najlepši svet. 

Nekaj plastičnega pohištva si lahko ogledate tudi v naši fotogaleriji.