Gojenje in nega rastlin sta lahko tudi povsem ekološka, vendar je na vseh teh področjih temelj in nuja pravilna in strokovna nega ter uporaba določenih pripravkov. Samo to prinaša rezultate in varnost potrošnika, kajti, kot pravi Metka Trobiš, največje nevarnosti se skrivajo v pretiravanjih in nepravilni uporabi. Cilj njihovega podjetja je predvsem to, da bo potrošnik njihovih izdelkov, veliki ali mali kmetovalec, pridelal čim boljši in zdrav pridelek ter preprečil bolezni rastlin. Iz tega razloga v podjetju glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) postavljajo na prvo mesto informacije, vedenje in znanje potrošnika.

ffs1.jpg

Metka Trobiš

Podjetje Metrob, d.o.o., je bilo ustanovljeno pred 14 leti na pobudo nemške družbe BASF, in sicer zaradi prenosa distribucijskih pravic s predhodnega partnerja na novoustanovljeno podjetje. Najprej so prevzeli del proizvodov, ki so bili usmerjeni na FF varstvo vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva, kasneje pa so osnovni koncept nadgradili z dodajanjem sklopa proizvodov in materialov, potrebnih za dobro pridelavo vrtnin, sadja in grozdja ter finalizacijo vseh teh proizvodov. »Tako smo prišli do treh programskih sklopov, ki so še vedno temeljni v našem podjetju: varstvo rastlin, gnojenje in nega rastlin ter predelava sadja in grozdja v finalne proizvode, kar pomeni sredstva za njihove potrebe, repromaterial za vinarstvo in proizvodnjo sokov ter destilatov,« pravi Metka Trobiš.

Temelji vzgoje rastlin

Kaj je danes temeljno pri negovanju rastlin? Verjetno uravnotežena kombinacija zgoraj omenjenih sklopov.

»To je odvisno od tega, ali govorimo o profesionalnem ali neprofesionalnem pristopu oziroma vzgoji, čeprav so cilji več ali manj podobni. Naš cilj je, da dobimo pridelke ali rastline brez škodljivcev in bolezni, visoke tržne kakovosti in prehranske vrednosti. S tem pridobijo pri ceni in veljavi na trgu. Ves naš repromaterial pa je namenjen zviševanju dodatne vrednosti pri končnih proizvodih. Ali je to vrtnina, sadje, grozdje za kakovostna vina, vrtičkarska proizvodnja – želja je imeti lepe in negovane rastline, na balkonih, v notranjosti ali na vrtovih.«

Kje je temelj vsega dela s FFS in negovanja rastlin?

»Najnovejši doktrini, ki se pri nas tudi vse bolj uveljavljata, sta na eni strani integrirana proizvodnja in na drugi ekološka ali biološka proizvodnja. V končni fazi vse izhaja iz ravnotežja, ki ga ustvarjamo v naravi. Začetek so odporne sorte, zdrava semena in sadike ter okolje in rodnost tal za doseg optimalne rasti in razvoja rastlin. In če uspemo v tem, največkrat dosežemo tudi optimalne pridelke in njihovo kakovost. V takih primerih potrebujemo manj ukrepov varstva. Ti so namenjeni ubranitvi rastline pred boleznijo in škodljivci, pa tudi pred plevelom, ki omejuje rast določene rastline.«

Kako naj vrtičkar ve, kako naj se loti dela? Kje lahko dobi znanje in nasvet na najbolj preprost način?

»Danes opažamo veliko razliko v primerjavi s časom izpred 14 let, ko smo ustanovili naše podjetje. Naš pristop je ves čas upošteval, da kmetijska pridelava ali vrtičkarska pridelava nima vedno dovolj strokovnega znanja. Zato smo in še danes veliko naporov vlagamo v kakovosten in strokovni kader, ki ponuja potrošnikom številne nasvete in podporo pri uporabi vseh sredstev za nego rastlin. Danes imamo v podjetju od 23 zaposlenih kar osem agronomov, ki se ukvarjajo s strokovnim svetovanjem končnim uporabnikom.«

Nasveti v delovnih zvezkih

ffs2.jpg

Kje je najlažje dobiti njihov nasvet? Vaše podjetje je v osnovi grosist.

»Na neki način smo stik med proizvajalci in končnim potrošnikom. Ta spoj nam omogoča dostop do matičnih baz raziskav in dognanj naših proizvajalcev. Naše delo ni usmerjeno le v prodajo sredstev, ampak tudi v to, da te izkušnje, priporočila in znanje v najboljši možni meri prenesemo do uporabnika. Da dobi sprejemljivo in praktično navodilo, kako reševati določene faze vzgoje, in odpravi morebitne težave. Delujemo na več področjih. Izvajamo osebna svetovanja na terenu, od individualnih svetovanj na področnih ali lokalnih predavanjih, kot tudi številne demonstracije na terenu – z različnimi gojitvenimi predeli na lastniških območjih, vse z namenom končnim kupcem praktično pokazati delovanje določenih preparatov. Vsako leto objavimo vrsto publikacij, ki smo jim letos dali naziv Delovni zvezki, namenjeni posameznim segmentom (vinogradništvu, sadjarstvu, vzgoji in predelavi zelenjadnic, negi vrta), in posebne delovne zvezke za ekološke pridelovalce. Vse informacije je mogoče najti tudi na naši spletni strani, na kateri naši strokovnjaki odgovarjajo na vprašanja, končnim kupcem je na voljo tudi vpogled v proizvode skozi natančne specifikacije. Z odprtjem maloprodaje v Celju pa lahko naši kupci dobijo konkreten nasvet in izdelke.«

Kakšne so razlike med profesionalci in ljubiteljskimi vrtnarji, sadjarji in vinarji?

»Profesionalni uporabniki so danes praviloma zelo dobro poučeni o osnovnih zakonitostih varstva rastlin. Seveda prihaja pri vsakodnevnem delu do napak, vendar so te napake bolj kot ne povzročene zaradi ekonomskih pritiskov, zniževanja stroškov. Časovno se podaljšujejo razmiki med posameznimi intervali varstva, pri čemer ni zanemarljiv vpliv na okolico. V družbi smo negativno nastrojeni proti FFS, in to kljub temu, da je to mnenje povsem napačno. Človeštvo ne bo preživelo brez pomoči FFS. Človeška populacija se prehitro veča, da bi ob intenziteti zmanjšanja količin na račun infrastrukture in gradnje objektov sledili povpraševanju brez uporabe FFS.

Fitofarmacija v bistvu ni nič kaj drugega kot humana medicina za rastline – zdravila. Ljudje smo najbolj srečni, če lahko shajamo brez njih, žal pa se pojavijo trenutki, ko zaradi različnih vzrokov zbolimo, in podobno se dogaja tudi rastlinam. Takrat so potrebni posebni ukrepi. Če jih ne uvedemo, nam lahko grozi množičen izpad pridelka, česar si profesionalni pridelovalec ne more privoščiti. To je razlika v primerjavi z ljubiteljskim pridelovanjem, kjer gre za zanesljivost pridelka. Vrtičkar bo vesel svojega pridelka, če pa mu ne bo uspelo, je tu še vedno ponudba v trgovskih centrih, profesionalni pridelovalec pa od tega živi. Seveda se od vrtičkarjev ne pričakuje toliko znanja kot od proizvajalcev hrane. Zato so za nekatera FFS uvedena mala pakiranja, namenjena vrtičkarjem, profesionalci pa imajo posebne tečaje in izpite o usposobljenosti za delo s FFS.«

Ali smo v Sloveniji res v smislu uporabe pravilnih FSS pred preostalo Evropo?

»Res. V Sloveniji smo na tem področju zelo napredni in smo celo prehiteli Evropo, ki nam v tem smislu sledi. Trend gre v smeri zmanjševanja in varne uporabe FFS ter tudi močne selekcije glede vpliva na okolje. Ozaveščenost uporabnika smo v državi uvedli z obveznimi izobraževanji, tako za uporabnike kot tudi prodajalce FFS. Neprofesionalnim uporabnikom pa je bila odvzeta možnost kupovanja takih sredstev, katerih uporaba bi zaradi neznanja lahko škodovala njim ali okolici. Seveda prodajalci in pridelovalci po eni strani nismo ravno navdušeni nad naraščajočimi zahtevami zakonodajalca, ko pa se postavimo v kožo končnega uporabnika, smo seveda veseli, da živimo v zdravem okolju in jemo zdravo hrano. Vedno je treba najti ravnotežje in mislim, da smo v tem delu relativno, vsaj globalno, uspešni.«

Ekološka pridelava hrane

ffs3.jpg

Kako pa je z ekološko, biološko in integrirano proizvodnjo?

»V Sloveniji smo bili eno prvih podjetij na področju FFS, ki so se tega lotila. Ne nazadnje smo bili konkretno izzvani. Prof. dr. Martina Bavec s katedre za ekološko kmetovanje, pridelovanje poljščin in vrtnarstvo na Univerzi v Mariboru nas je pozvala k podprtju njihovih naporov za zagotovitev potrebnega repromateriala za ekološko pridelavo. To smo storili in danes prodajamo izdelke petih vodilnih evropskih dobaviteljev izdelkov za biološko pridelavo. Vsi imajo certificirane izdelke za ekološko pridelavo. Gre za pripravke, ki so največkrat naravnega porekla, mlete naravne kamenine, ekstrati različnih zelišč in podobno. Te je treba uporabljati tako, da rastlino tretiramo z njimi še pred pojavom bolezni, ko je rastlina še zdrava. Cilj uporabe je dvig samoobrambnih sposobnosti rastline. Vsaka rastlina ima, kot je to pri ljudeh in živalih, bogat spekter samoobrambnih sposobnosti in celotni napori ekološkega varstva so usmerjeni v to, da jo spodbudimo pri jakosti in intenziteti oblikovanja samoobrambnih reakcij – da se sama obrani pred okužbo, kar je temeljni cilj varstva.«

Pogosto govorimo o integrirani proizvodnji. Ali mi to lahko podrobneje razložite z vidika uporabe FFS?

»Integrirana proizvodnja je nastala kot doktrina, kako uporabljati FFS z dolgoročnim uspehom. Opredeljuje način sajenja, število dovoljenih ponovitev in izbor sredstev, ki so v integrirani proizvodnji dovoljena. V bistvu gre za kompromis ekološke pridelave in posebej pazljive uporabe hitro razgradljivih nesintetičnih kemijskih preparatov v boju proti škodljivcem.«

Za ekološko proizvodnjo ne moremo reči, da je konkurenčna v smislu cene in količine ter stroškov pridelave.

»Praviloma je tako, da lahko ekološko pridelujemo takrat, ko rastline pripeljemo do nižjih pridelkov, kot smo jih vajeni pri konvencionalnih pristopih kmetijstva, in to je največkrat eden prvih pogojev ob prehodu s konvencionalne pridelave na ekološko. Zmanjšanje gnojenja, opustitev varstva in s tem se seveda tudi količina pridelka zniža. Na stopnji nižje pridelave lahko rastlina sama doseže večjo stopnjo samoobrambe. V končni fazi pa je izkoristek manjši. Tudi zaradi tega ne moremo pričakovati, da bodo ekološki izdelki cenovno enakovredni kot konvencionalno pridelana hrana, ker to ekonomsko enostavno ne zdrži.«

Enologija

Preseliva se na področje enologije, ki je v zadnjih desetih letih naredila ogromen korak naprej. Morda ne tako ekstremnega v negi rastlin kot v kletarjenju. Ali se motim?

»V Sloveniji res lahko govorimo o velikem napredku na tem področju. Svet je svojo razvojno pot v enologiji prehodil pred nami, naši pridelovalci pa so temu trendu sledili z zamudo. V sodobnem kletarjenju je uporaba enoloških sredstev minimalna, ker osnovno problematiko proizvodnje rešujemo z drugačnimi pristopi. Kot primer navajam bistrenje vinskega mošta. Za to bi po konvencionalnih postopkih potrebovali precej bistril ali čistil, moderna enologija pa to rešuje s hlajenjem. Gre za celovito sodelovanje agronomov in enologov s pridelovalci. Kakovost končnega finalnega proizvoda je vedno odvisna od surovine. Gre za spoj predelave in primarne proizvodnje. V zadnjih letih govorimo o močnem prelivanju vpliva z enega področja na drugega, še posebno pa o vplivu predelovalca na pridelovalca. Enolog v kleti podaja kriterije za grozdje, ki ga bo prevzel, in to vpliva na delo vinogradnika, ki mora zagotoviti pogoje za pridelavo čim kakovostnejšega grozdja...«

Kako torej doseči pravo mero negovanja rastlin s FFS in drugimi sredstvi, da dobimo dober in relativno zdrav pridelek oziroma hrano?

»Odgovor je po svoje spet dvoličen. V profesionalni pridelavi moramo težiti k osnovni zakonitosti, to je zagotoviti čim boljši pridelek, seveda optimalne kakovosti in količine. Pri tem je treba uporabljati organska in mineralna gnojila ter FFS. V proizvodnji za lastno oskrbo pa bomo hrano vedno skušali pridelati na čim bolj naraven način z opustitvijo uporabe FFS in z uporabo ekopripravkov, ki nam bodo še zagotavljali določen pridelek. Je pa tukaj treba upoštevati tudi onesnaženost okolja. Na FFS je treba gledati kot na zdravila, seveda pa mora biti vedno na prvem mestu pravilna uporaba, tako glede časa, vrste pripravkov in količine kot seveda karence. Upoštevanje navodil, uporaba kakovostnih pripravkov in upoštevanje strokovnih mnenj morajo biti temelj. Kajti bolna in zanemarjena rastlina zagotovo ni nikoli bila in ni zdrava.