Sejem je pomemben korak k spodbujanju rokodelske obrti in umetnosti pri nas, saj do sedaj nismo imeli dogodka, ki bi pokrival obrtniške dejavnosti v takšnem obsegu. Kot je poudaril mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča: »Storitev in izdelkov, ki jih sejem ponuja po ugodnih sejemskih cenah, ni mogoče najti v bližnjem nakupovalnem centru.« In ravno to je bila ena izmed glavnih prednosti tako ponudnikov kot obiskovalcev prodajne sejemske razstave − neposredna prodaja in možnosti posvetovanja obiskovalcev o kupljenih izdelkih.
Poslovna in strokovna svetovanja
LOS je malim obrtnikom in podjetnikom ponudil novo možnost, kako se kot obrtnik ali podjetnik uveljaviti v te zahtevnem poslovnem svetu. Vsi znanja željni so tako lahko na vzporedno potekajočih strokovnih predavanjih in izobraževanjih izvedeli marsikaj uporabnega, od nasvetov za ureditev poslovnega prostora, varčevanja z energijo in skrbi za okolje do iskanja novih stikov in poslovnih partnerjev, izboljšanja poslovanja, proizvodnje, logistike in drugega.
Na sejmu so se predstavile tudi pomembne institucije, ki podpirajo razvoj podjetništva pri nas: Evropska podjetniška mreža, Evropsko teritorialno sodelovanje, Innovation 2020, Tehnološka agencija Slovenije ter Slovenska izvozna in razvojna banka. Te so v svetovalnem centru dajale brezplačne informacije obrtnikom in podjetnikom, kako se prijaviti na razpise Evropske unije, glede davčnega svetovanja, delovnega in socialnega prava, tehnične zakonodaje in drugih konkretnih vprašanj glede poslovanja.
Sodelovanje z zavodom za zaposlovanje
Štefan Grosar, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice in predsednik upravnega odbora OZS, je še posebno ponosen na to, da je LOS sodeloval tudi z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Območno enoto Ljubljana. Zavod je tako pred odprtjem sejma poslal 150.000 vabil in mnogim brezposelnim osebam omogočil brezplačen vstop ter možnost neposrednega stika z morebitnimi delodajalci. V današnjem času, ko podjetja propadajo in število brezposelnih iz meseca v mesec narašča, je takšen ukrep aktivne politike zaposlovanja še kako dobrodošel.
Ulica obrti
Pomemben del sejma je bila tudi tako imenovana Ulica obrti, kjer so bili predstavljeni privlačni obrtniški poklici. OZS je skupaj z območnimi izpostavami in centrom za poklicno izobraževanje poskušal predvsem mladim predstaviti posamezne poklice ter vse potrebne informacije glede šolanja in praktičnega usposabljanja. Namen organiziranja Ulice obrti je bil spodbuditi mlade, njihove starše in brezposelne, da bi se v večjem številu odločali za čedalje bolj zamrle obrtne poklice, je razložil Štefan Grosar in dodal: »Vsi poklici na srednji poklicni ravni so že postali deficitarni, zato ima promocija poklicev v tem času še toliko večji pomen. Obrt je tista, ki v še tako težkih razmerah poslovanja zagotavlja kruh in eksistenco velikemu številu državljanov, poleg tega pa odločilno prispeva tudi h konkurenčnosti našega gospodarstva.«
Posebej velja omeniti tudi pobudo Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS: Povežimo gospodarstvo s šolsko, akademsko in znanstveno sfero za učinkovit razvoj našega gospodarstva. Šolski sistem namreč ne sledi hitrim spremembam na trgu dela, je eksplicitno pojasnil Dušan Krajnik, generalni sekretar OZS; zato so poslali vabila številnim šolam v ljubljanski regiji s pozivom, naj vendar pripeljejo tudi otroke na ogled sejma. Vendar sta se žal odzvali le dve šoli. Seveda pa je v prvi vrsti odvisno od vas, staršev, da v prihodnje svojim otrokom ali vnukom predstavite tudi drugačne možnosti za poklic in kariero.