Podjetje Xella porobeton SI iz Kisovca pri Zagorju že od leta 2005 organizira odmevne obiske pri lastnikih hiš, zgrajenih iz porobetona, tako imenovane dneve odprtih vrat. Recept je povsem preprost: zainteresirani novograditelji in drugi obiskovalci obiščejo objekt, si ga ogledajo in se na lastne oči prepričajo o gradnji in kakovosti bivanja v stanovanjskih hišah iz ytonga, lastniki objektov pa jim posredujejo tudi praktične izkušnje.

ytong_odprta.jpg

Letošnjo sezono ogledov hiš so začeli v Slovenskem Javorniku v novogradnji Primoža Kalana in nadaljevali 17. maja pri investitorju Marjanu Mlakarju v Smledniku, 19. maja so bili v Neverkah pri Pivki, 26. maja v Selnici ob Dravi, 9. junija pa bo dan odprtih vrat na Raki na Dolenjskem pri investitorju Alešu Škrubeju. Več informacij o dnevih odprtih vrat dobite na spletnem naslovu www.xella.si ali pa pri Frideriku Pergarju (041 805 362 ali friderik.pergar@xella.com).

Zanimiv sogovornik o gradnji z ytongom je Borut Zlate iz Naklega, ki je pred leti v treh mesecih skupaj s tastom Mihom Pelkom pozidal dvodružinsko stanovanjsko hišo z okoli 300 kvadratnih metrov površine. Nosilni zidovi so debeli 36,5 cm, hiša pa kar nekaj časa ni imela fasade, vseeno je bila kakovost bivanja po njegovih besedah več kot odlična, zunanjo steno hiše pa je Zlate dodatno zaščitil s paroprepustnim tankoslojnim ometom in barvo. Noben sloj v steni namreč ne sme biti paroneprepusten, kajti v tem primeru bi to pomenilo enako, kot če bi bila vsa stena paroneprepustna oziroma če bi bil paroneprepusten sloj na zunanji strani, bi vlaga, ki bi prodirala iz notranjosti, zastajala v zidu.

ytong_odprta1.jpg

Prednosti so številne, v teh poletnih mesecih pa je večino obiskovalcev bolj zanimala toplotna stabilnost poleti kot pa zimska klima v objektu. Klima v hiši v najbolj vročih mesecih je v veliki meri odvisna tudi od faznega prehoda toplote skozi zidove. Je pa tukaj treba upoštevati tudi mansardo, če je le urejena, in izboljšati oziroma upočasniti fazno prehodnost strehe. Kajti v spodnjih prostorih bo dovolj hladno, slabo izolirana streha pa bi lahko pregrevala hišo. Slabo izolirana ali pa tudi dovolj izolirana streha z materialom, ki ne zagotavlja dovolj dolgega faznega zamika. Tega upočasnimo z različnimi naravnimi materiali, lesnimi ploščami, nekateri pa se odločijo za betonsko streho. Je pa v primerjavi s to rešitvijo zagotovo bistveno bolj zanimiva (tudi zaradi paroprepustnosti in ne nazadnje teže) rešitev s ploščami ytong, ki zagotavljajo skupaj z izolacijo dovolj kvalitetno izolacijo in tudi fazni zamik, ki bo preprečil poletno pregrevanje mansarde.